Mlada slovenska znanstvenica, ki je izboljšala eno od Googlovih rešitev

Doktorska študentka na švicarski École Polytechnique Fédérale de Lausanne (EPFL) Anja Šurina raziskuje na področju umetne inteligence in strojnega učenja. Natančneje, osredotoča se na uporabo velikih jezikovnih modelov za znanstveno odkrivanje, njihovo treniranje s spodbujevanim učenjem, usmerja pa se tudi na razumevanje temeljev inteligence in kognitivnih sposobnosti teh modelov.

Ko si sam oblikuješ predmetnik

V tujino je šla že takoj po diplomi na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, ker so bila področja, ki so jo zanimala, v tujini bolj razvita in z več priložnostmi za raziskovanje, pravi mlada znanstvenica. Všeč ji je, da ima veliko svobode pri študiju, si lahko sama oblikuje svoj predmetnik.

“Na magisteriju na fakulteti ETH v Zürichu sem imela module, znotraj katerih je treba zbrati določeno število kreditnih točk, ampak točno katere predmete znotraj teh modulov boš opravljal, si pa sam izbereš,” pojasni.

Raziskovalno je gostovala na kanadskem inštitutu za umetno inteligenco MILA in na univerzi Stanford v laboratoriju profesorja dr. Jureta Leskovca.

Če želite pogovor poslušati v avdioobliki, lahko to storite spodaj:

Priložnost delati s svetovnimi strokovnjaki

Aprila letos je zaključila devetmesečno študentsko raziskovanje v londonskem DeepMindu. Vstopnico v Googlovo podjetje v Londonu si je prislužila s člankom, v katerem je s soavtorji izboljšala učinkovitost metode FunSearch, ki jo je razvil Google DeepMind. Z njo so odkrili nove matematične konstrukcije, ki so izboljšale dosedanje rekorde na določenih matematičnih problemih. S to metodo je denimo mogoče denimo optimizirati logistiko ali električna omrežja, pojasni Šurina.

Kakšna je raziskovalna izkušnja v enem najboljših laboratorijev umetne inteligence na svetu? “Izkušnja je res vrhunska, imaš priložnost delati z znanstveniki, ki so svetovni strokovnjaki na svojih področjih. Pomembno je tudi, koliko sredstev imaš na voljo in kako dragi so lahko tvoji eksperimenti. V akademskih laboratorijih moraš biti velikokrat pozoren, da so tvoji eksperimenti v okviru določenega budžeta, in moraš temu primerno izbrati, kaj lahko sploh raziskuješ, kako velike modele lahko treniraš, koliko različnih eksperimentov lahko poženeš, medtem ko je ta budžet na DeepMindu drugega velikostnega razreda,” primerja Šurina.

V start up, ki odkriva novo znanje

Čez poletje se bo pridružila ekipi londonskega start upa Inherent, ki so ga ustanovili nekdanji raziskovalci pri DeepMind. Inherent razvija agente umetne inteligence, ki odkrivajo novo znanje. Start up, ki je pred kratkim zbral 50 milijonov evrov tveganega kapitala, to označuje kot nov pristop k znanstvenemu raziskovanju. S platformo “Faraday”, poimenovano po znanem angleškem fiziku in kemiku Michaelu Faradayju, si prizadevajo združiti človeško znanstveno raziskovanje z naprednimi sistemi umetne inteligence, da bi ustvarili nove izume in inovacije.

Pri skladu Index Ventures, ki je vodil investicijsko rundo, pravijo, da je večina umetne inteligence zasnovana za odgovarjanje na vprašanja. Kar (še) ne more storiti, je ugotoviti, katera vprašanja so vredna zastavljanja – tista odprta radovednost, ki je ustvarila penicilin, mikrovalovno pečico, grafični procesor in da je to vrzel, ki naj bi jo zapolnil Inherent.

Šurina poudarja, da je v znanosti to, da si zastaviš pravo vprašanje, vir velikih prebojev, ko na problem pogledaš z drugega zornega kota.

Obrzdati umetno inteligenco

Eno od vročih vprašanj na področju umetne inteligence je tudi, v kolikšni meri se bo tehnologija sposobna sama izboljševati. Gre za tako imenovano rekurzivno samoizboljševanje. Ustanovitelj Anthropica Dario Amodei je glede rekurzivne inteligence opozoril na tveganja, če takšni sistemi ostanejo brez nadzora.

“Kako rekurzivno samoizboljševanje doseči na varen način je vprašanje, o katerem se veliko razmišlja, veliko ljudi razvija metode, v to se investira. Pomembno je, da varovala vedno ostanejo en korak pred zmogljivostjo teh sistemov in da se ohranja nadzor. Resno se moramo začeti pogovarjati tudi o tem, kdo lahko dostopa do teh modelov,” poudarja Šurina.

V pogovoru z Anjo Šurina, objavljenem zgoraj, izveste tudi:

• Kaj je raziskovala v Googlovem laboratoriju za umetno inteligenco?
• Kaj bo raziskovala v londonskem start upu Inherent?
• Kako zagotoviti nadzor in varnost modelov umetne inteligence?
• Katere so prednosti in katere pasti umetne inteligence?
• Kako lahko njena dognanja izboljšujejo življenje?

Poslušajte pogovore še z drugimi izbranci 30 pod 30.

Na Forbesove pogovore 30 pod 30 se lahko naročite pri vašem priljubljenem ponudniku podkastov.