Razmišljate o odpovedi? Preverite, do katerih izplačil ste upravičeni in ali bi morali kaj vračati

Ko delavec poda odpoved delovnega razmerja, največ pozornosti praviloma posveti odpovednemu roku in datumu prenehanja delovnega razmerja.

A pomembno je tudi, kaj se ob odhodu zgodi z regresom, zimskim regresom, plačilom za delovno in poslovno uspešnost ter morebitnimi letnimi bonusi. Datum prenehanja zaposlitve lahko namreč vpliva na višino posameznih prejemkov in na to, ali jih bo delavec sploh prejel. Nekatere pravice so zakonsko določene, pri drugih pa je veliko odvisno od kolektivne pogodbe, pogodbe o zaposlitvi ali internih pravil delodajalca.

“Delavcu, ki razmišlja o odpovedi, svetujem, da pred odločitvijo preveri pogodbo o zaposlitvi, kolektivno pogodbo in interne pravilnike, zlasti glede variabilnih prejemkov. Tako lahko datum odhoda načrtuje tudi s finančnega vidika,” pravi Iris Pensa Čadež, partnerka v Odvetniški pisarni Jadek & Pensa.

Kaj torej finančno pomeni, če delavec odpoved poda sredi leta? Ali mora vračati del že izplačanega regresa? Ali mu lahko delodajalec morebitni dolg preprosto odšteje od zadnje plače? Kaj se zgodi z zimskim regresom in letnim bonusom?

1. Regres za letni dopust

Delavec, ki mu delovno razmerje preneha med koledarskim letom, ima pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer eno dvanajstino dopusta za vsak mesec zaposlitve. Enako velja za regres, saj mu pripada le sorazmerni del regresa.

Ker mora biti ta po zakonu izplačan najpozneje do 1. julija, ga delavec, ki odide v drugi polovici leta, praviloma že prejme v celoti. Pripad mu sorazmeren del, ostalo je dolžan vrniti.

Če delavec odpoved poda pred izplačilom regresa, je prav tako upravičen do sorazmernega dela, vendar istočasno (ne prej) in pod enakimi pogoji kot ostali zaposleni pri delodajalcu, pravi Pensa Čadež.

Pri tem je zanimivo vprašanje, ali lahko delodajalec preplačani regres odtegne od zadnje plače, ki jo nakaže odhajajočemu delavcu? Brez izrecnega pisnega soglasja delavca ne, pojasni sogovornica, ki je specializirana za delovno pravo. “Delodajalec svoje terjatve ne sme pobotati s plačo brez pisnega soglasja delavca, to soglasje pa ne more biti dano vnaprej, pred nastankom terjatve. Soglasje, podpisano že prej, pred nastankom terjatve, zato ne zadošča,” pravi Pensa Čadež.

Ker terjatev za vračilo sorazmernega dela regresa nastane šele s prenehanjem delovnega razmerja, sta pomembna datum prenehanja in trenutek podpisa soglasja. Če delavec soglasja ne da, lahko delodajalec terjatev uveljavlja le s tožbo pred delovnim sodiščem. V praksi se stranki sicer največkrat dogovorita, še pove.

Če delavec preneha z zaposlitvijo pred izplačilom regresa, je do njega upravičen, vendar istočasno (ne prej) in pod enakimi pogoji kot ostali zaposleni pri delodajalcu.

Iris Pensa Čadež, Odvetniška pisarna Jadek & Pensa

2. Zimski regres

Konec lanskega leta je prejšnja vlada Roberta Goloba uzakonila zimski regres. Ta mora znašati najmanj polovico minimalne plače, kar v letošnjem letu pomeni vsaj 740,94 evra.

Delavcu, ki je bil zaposlen le del koledarskega leta, pripada sorazmerni del glede na trajanje zaposlitve pri posameznem delodajalcu. To velja tudi, kadar mu je delovno razmerje prenehalo pred decembrom.

Delodajalec mu ga ni dolžan izplačati že ob odhodu, temveč v zakonskem roku, ki velja za vse zaposlene, torej do 18. decembra. “Nekdanji delavec zato ta denar prejme po odhodu iz podjetja. Če delavec med letom zamenja delodajalca, vsak delodajalec izplača svoj sorazmerni del,” pravi Pensa Čadež.

3. Delovna in poslovna uspešnost

Tu po besedah sogovornice enotnega odgovora ni, saj je vse odvisno od ureditve pri posameznem delodajalcu, torej od kolektivne pogodbe, splošnega akta ali pogodbe o zaposlitvi.

Delovna uspešnost je del plače in se lahko izplačuje tudi mesečno. V tem primeru navadno ni sporno in delavec prejme izplačilo za obdobje, ko je delal. Če se izplačuje na letni ravni, navadno delavcu pripada sorazmerni del pod enakimi pogoji kot ostalim zaposlenim, je pa to odvisno od kolektivnih pogodb in internih aktov, zato je upravičenje delavca v takem primeru treba vedno analizirati.

Tudi plačilo za poslovno uspešnost je sestavni del plače, če je dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi (člen 126 ZDR-1). Praviloma velja, da delavcu, ki je del leta delal, pripada sorazmerni del. Kako je ta pravica urejena, pa se med delodajalci precej razlikuje, zato je treba vedno pogledati konkretni akt.

4. Letni bonusi

Pri letnih bonusih je treba najprej ugotoviti, kaj bonus sploh je in na kateri podlagi se izplačuje. “Lahko je dogovorjena pravica, del plače za uspešnost ali enkratno nagrado po presoji delodajalca. Šele na tej podlagi je mogoče presoditi, ali delavcu po odhodu pripada in v kakšnem obsegu,” pojasnjuje Pensa Čadež.

Odločilna so pravila v pravilniku oziroma pogodbi o zaposlitvi, na primer pogoji glede zaposlenosti ob izplačilu ali sorazmernosti, sklene.