Razkrivamo podrobnosti načrta Janševe vlade, ki bi prvič pod eno streho združil vse državno premoženje

V koalicijski pogodbi četrte vlade Janeza Janše je zapisana tudi ustanovitev demografskega sklada, na katerega se prenese celotno državno premoženje, njegovi dobički pa se namenijo dolgoročni stabilnosti in financiranju pravic iz pokojninskega sistema.

Zamisel o demografskem skladu je bila aktualna že v prejšnji Janševi vladi leta 2021, a ni bila uresničena, saj koalicija takrat ni zbrala dovolj glasov. Sindikati in opozicija so predlagani ureditvi nasprotovali tudi zato, ker bi po njihovem prinesla centralizacijo nadzora nad lastništvom in upravljanjem državnega premoženja, s tem pa možnost politizacije. In ker je med drugim predvideval izdatke, ki niso demografske narave, to je družinsko politiko in dolgotrajno oskrbo.

Iz istih razlogov je tudi tokrat pričakovati nasprotovanje opozicije, sindikatov in drugih. Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu je že v medresorski obravnavi, ki bo po informacijah ministrstva za finance trajala do tega ponedeljka. »Zato usklajevanja še niso zaključena in končna vsebina zakona še ni dokončno oblikovana,« poudarjajo, tako da se predlog, kot ga objavljamo v nadaljevanju, lahko še spremeni.

Vse več iz državne blagajne za pokojnine…

Namen demografskega sklada je, da donosi državnega premoženja prispevajo k varnejšim pokojninam, dolgoročni stabilnosti pokojninskega sistema ter večji socialni in finančni varnosti sedanjih in prihodnjih generacij, poudarjajo na ministrstvu. Po projekcijah Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) bodo izdatki za pokojnine letos znašali 7,7 milijarde evrov, pri čemer naj bi država iz proračuna zagotovila že 1,7 milijarde evrov.

V obdobju od 2005 do 2025 je Zpiz s prispevki za socialno varnost zbral dobrih 84 milijard evrov, vendar mu je moral državni proračun za izplačila pokojnin zagotoviti še dodatnih 27 milijard evrov. Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja (Kad) je v tem obdobju v pokojninsko blagajno vplačala 1,033 milijarde evrov oziroma 0,91 odstotka celotnega deleža potrebnih sredstev za pokojnine. Delež prispevkov znaša 75 odstotkov, transferji državnega proračuna pa 24 odstotkov.

Največji delež in znesek je bil iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno nakazan leta 2013, v času finančne in gospodarske kriza, in sicer 33 odstotka oziroma 1,6 milijarde evrov. Pomen nacionalnega demografskega sklada je torej tudi v tem, je zapisano v predlogu zakona, da razbremeni proračun Republike Slovenije ne le pri rednih vplačilih v Zpiz, ampak tudi v času kriz, ko je proračun še bolj obremenjen.

… in vse več za pokojnine

Z zakonom naj bi omilili pritisk na javne finance ob hkratnem zagotavljanju dodatnih finančnih sredstev za dostojne pokojnine, poudarjajo predlagatelji. Po projekcijah pokojninske reforme iz pomladi 2026 naj bi se bruto javni izdatki za pokojnine povečali z 9,8 odstotka BDP v letu 2022 na najvišjo raven 12,8 odstotka BDP v letu 2057 in ostali približno na tej ravni do leta 2070, ko naj bi znašali 12,6 odstotka BDP. Število upokojencev pa naj bi po projekcijah do leta 2050 naraslo za okoli 15 odstotkov.

Negativni saldo javnega pokojninskega sistema, izražen kot delež BDP, naj bi se povečal z 0,7 odstotka BDP v letu 2022 na 3,5 odstotka BDP (iz predloga zakona sicer ni jasno, na katero leto se ta delež nanaša).

Razlog za to je razmerje med številom upokojencev in številom zavarovancev, ki plačujejo prispevke, ki se bo še slabšalo. Medtem ko se bo delež otrok in mladih (0-19 let) zmanjšal z 19,6 odstotka v letu 2025 na 16,7 odstotka leta 2070, se bo delež starih 65 let in več v tem obdobju povečal z 22,1 odstotka na 30,7 odstotka. Na drugi strani se bo delež delovno sposobnega prebivalstva znižal z 58,3 odstotka na na 52,5 odstotka, nizajo številke predlagatelji.

Kaj vse bi se preneslo na demografski sklad

Državno premoženje, iz katerega bi se zagotavljale pokojnine, »mora biti upravljano pregledno, varno in donosno«. Po prepričanju predlagateljev je zdaj, predvsem kapitalske naložbe države (lastniški deleži države v gospodarskih družbah), upravljano nepregledno in razpršeno. Trenutno je »v lasti več pravnih oseb, ki zasledujejo različne poslovne cilje. Premoženje velikokrat ni upravljano optimalno, kar posledično pomeni, da izkupiček (donosnost) za lastnika ni maksimalen, temveč je podrejen različnim ciljem, ki jih te družbe zasledujejo.«

Zato bi združili vse državno premoženje pod eno streho.

Tako zakonski predlog predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v Nacionalni demografski sklad, nanj pa bi se prenesla še večina naložb Republike Slovenije, naložbe Zpiza v Zavarovalnici Triglav in Nepremičninskem skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, naložbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v Vzajemni, k demografskemu skladu pa bi tudi pripojili Kad in Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU).

Kot je zapisano v predlogu zakona, bo sklad po vsebini in bistvu demografski sklad, v katerem bodo skoncentrirane in z enega mesta upravljane vse naložbe države, s poenostavljeno strukturo upravljanja, jasnejšo opredelitvijo namena in meril upravljanja državnih naložb ter večjo donosnostjo.

Pri tem bi tudi določili strategijo upravljanja naložb sklada, ki bi nadomestila sedanjo strategijo upravljanja naložb države in bi temeljila na klasifikaciji posameznih skupin naložb, kar bi določalo načina upravljanja naložb in razpolaganja z njimi.

Sklad bi posloval pod enakimi pogoji kot druge gospodarske družbe in bi bil neodvisen in avtonomen pri upravljanju naložb. To bi sicer bil še poseben izziv, glede na to, da bi vlada imenovala večino nadzornikov, ki bi nato imenovali člane uprave, in glede na dosedanjo prakso menjav vodstev SDH in podjetij v državni lasti z vsako novo vlado.

Koliko bo »težek« sklad

Ocenjena knjigovodska vrednost naložb SDH in Republike Slovenije v upravljanju SDH, ki bi se prenesle na demografski sklad, je na zadnji dan lanskega leta znašala 14.011.616.508 evrov.

Vrednost ostalih naložb Republike Slovenije, ki se bodo prenesle na sklad, ali k njemu pripojile (Kad in Kobilarna Lipica), znaša 2.006.599.972 evrov (vrednost iz letnega poročila KAD za leto 2025 in Kobilarno Lipica za leto 2024).

Vrednost naložb Zpiza v Nepremičninskem skladu PIZ (vrednost iz letnega poročila) in Zavarovalnici Triglav (tržna vrednost deleža Zpiza dne 29. junija 2026) znaša 615.424.085,88 evrov.

Vrednost naložbe ZZZS v Vzajemni (tržna vrednost deleža z dne 29. junija 2026) znaša 14.775.119 evrov.

Skupaj z 10 odstotki kupnin iz preteklih privatizacij, ki so na posebnem računi finančnega ministrstva, bi znašala vrednost demografskega sklada 16.825.228.186 evrov.

Kdo bo upravljal 17 milijard državnega premoženja

Sklad je delniška družba, ustanoviteljica in edina delničarka je Republika Slovenija. Organi sklada so skupščina, nadzorni svet in uprava.

Nadzorni svet ima devet članov. Štiri imenuje državni zbor, in sicer tri na predlog poslanskih skupin in enega na predlog Zveze društev upokojencev Slovenije. Pet članov imenuje vlada na predlog finančnega ministrstva. Nadzorni svet sestavljajo strokovnjaki za finance, korporativno upravljanje, upravljanje obveznosti in premoženja ter korporacijsko pravo. Nadzorniki sklada in njihovi ožji družinski člani ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo sklada ali z njo povezano družbo. Ob imenovanju novih članov nadzornega sveta sklada članom nadzornega sveta SDH funkcija preneha. Nadzornik je imenovan za pet let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.

Upravo sklada sestavljajo predsednik in dva člana, ki jih imenuje nadzorni svet na podlagi javnega razpisa. Tudi član uprave je imenovan za pet let z možnostjo ponovnega imenovanja.

Člani nadzornega sveta in uprave ter njihovi ožji družinski člani ne smejo biti v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo sklada ali z njo povezano družbo.

Iz sklada ne le za pokojnine

Del premoženja bi se namenil za sofinanciranje obveznega pokojninskega zavarovanja, politike za skrb za starejše in za ukrepe družinske politike, del pa bi namenili za trajno akumulacijo premoženja sklada. Za akumulacijo premoženja sklad nameni 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb.

Predlog zakona predvideva tudi, da lahko država poveča osnovni kapital naložbe sklasa, pri čemer lastnik naložbe ostane sklad. Tako sklad ne bi porabljal svojih sredstev za ohranjanje lastniških deležev, s čimer se, kot piše v zakonskem predlogu, zagotavlja varnost naložb sklada.

Poudarjajo tudi zagotovitev »preglednega, varnega in donosnega sistema upravljanja naložb v lasti sklada, z jasno razdelitvijo pristojnosti in odgovornosti ter uveljavljanjem ukrepov, ki omejujejo tveganja za korupcijo in druga neetična in nedovoljena ravnanja in vplivanja in ki krepijo skladnost poslovanja, sledljivost in odgovornost pri sprejemanju odločitev.«

Kakšne bi bile posledice za državni proračun

Po uveljavitvi zakona se vrednost državnih kapitalskih naložb zmanjša za knjigovodsko vrednost prenesenih naložb. Ocenjena knjigovodska vrednost naložb, kot omenjeno, znaša dobrih 16,8 milijarde evrov.

V prvem letu po uveljavitvi zakona oziroma po prenosu naložb se znižajo letni prihodki proračuna iz naslova prejetih dividend prenesenih naložb, v naslednjih letih pa teh prihodkov ni več. Za leto 2027 načrtovan znesek prejetih dividend Republike Slovenije v upravljanju SDH znaša 296 milijonov evrov.

Državni proračun bo moral Zpizu nadomestiti tudi dividendo od Zavarovalnice Triglav v načrtovani višini slabih 22 milijonov evrov letno.

Sklad vsako leto, najpozneje do 31. januarja za preteklo leto, vplača 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje naložb tekočega leta v Zpiz, določa zakonski predlog.

Od uveljavitve tega zakona se bodo iz demografskega sklada v blagajno Zpiza izplačevala sredstva od prejetih dividend in prodaj naložb, kar bo zmanjševalo potrebna sredstva iz državnega proračuna za pokojninsko blagajno ZPIZ.

Desetina kupnin od preteklih privatizacij se na demografski sklad prenese 30. dan od uveljavitve zakona.

Zakon nima posledic na druga javna finančna sredstva, ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev za izvedbo zakona in ne posega na področja, ki jih ureja pravo Evropske unije, še poudarjajo predlagatelji.