Kdo služi z vročino: “Prodaja posameznih pijač zraste za več kot 100 odstotkov”
Nekatera slovenska podjetja med vročino komaj dogajajo povpraševanje, druga opažajo, da lahko vročina nad 35 stopinjami pomeni celo manj gostov in drugačne nakupne odločitve.
Za večino gospodarstva so vročinski valovi strošek. Evropska centralna banka opozarja, da imajo vročinski valovi precej visoko gospodarsko ceno. Njene analize kažejo, da lahko huda suša prizadetim evropskim regijam tudi štiri leta po dogodku zmanjša gospodarsko aktivnost do tri odstotke, vse pogostejši ekstremni vremenski dogodki k srednjeročni nestanovitnosti cen hrane v evrskem območju prispevajo približno 30 odstotkov.
Ekstremni vremenski pojavi so za Slovenijo še posebno obremenjujoči, saj smo po podatkih Eurostata po gospodarski škodi na prebivalca, ki je posledica hudih neurij, močnega vetra, suše in poplav, v samem vrhu v Evropi. V 30-letnem povprečju je škoda na prebivalca leta 2024 znašala 240 evrov, kar je skoraj trikratni skok v primerjavi s 30-letnim povprečjem leta 2020, ko smo še vedno bili na vrhu, vendar z 88,44 evri škode na prebivalca. V vmesnem obdobju so Slovenijo leta 2023 prizadele uničujoče poplave, ki so škodo močno dvignile.
Agencija za okolje (ARSO) opozarja, da vročinski valovi postajajo vse pogostejši in jih spremlja vse več zelo vročih dni, ko temperatura preseže 35 stopinj Celzija. Letošnji vročinski val je že prinesel nov slovenski junijski temperaturni rekord, rekordne junijske temperature so padle na številnih meteoroloških postajah po državi.
Za nekatera podjetja pa vročina pomeni začetek najbolj donosnega dela leta. Kot je pred kratkim poročal britanski Guardian, je vročinski val v Veliki Britaniji močno povečal povpraševanje po izdelkih za hlajenje in osvežitev. Po podatkih platforme Shopify je prodaja namiznih in stoječih ventilatorjev maja v primerjavi z aprilom poskočila za 750 odstotkov, prodaja ledu se je v britanski trgovski verigi Tesco v tedenski primerjavi potrojila, prodaja sončnih krem pa se je povečala skoraj šestkrat.
Vendar odgovori slovenskih podjetij kažejo, da je prehuda vročina lahko tudi težava.
Povpraševanje po vodah se lahko tudi podvoji
Panoga, ki ji vročinski valovi skoraj brez izjeme koristijo, so proizvajalci ustekleničene vode.
Direktor prodaje Radenska Adriatic Jure Zrilić pravi, da se med vročinskimi valovi občutno poveča povpraševanje po naravni mineralni vodi, tako gazirani kot negazirani. Največ zanimanja je za manjša pakiranja za sprotno porabo in večje družinske plastenke, raste pa tudi prodaja drugih brezalkoholnih pijač. Ker so takšni prodajni vrhovi v poletnih mesecih pričakovani, proizvodnjo in logistiko načrtujejo vnaprej ter ju med vročimi dnevi dodatno prilagodijo, odgovarjajo v Radenski, kjer so pred kratkim sporočili, da po 30 letih končujejo sodelovanje z ameriško multinacionalko Pepsi.
Podoben trend opažajo tudi v Dani. Kot je za Forbes Slovenija dejal direktor Mitja Majzelj, največje povpraševanje opažajo pri mineralnih in vitaminskih vodah, izotoničnih napitkih in ledenih čajih, predvsem v pollitrskih in litrskih pakiranjih. Ocenjuje, da se lahko med večdnevnimi vročinskimi valovi prodaja posameznih kategorij pijač poveča od nekaj deset odstotkov do več kot 100 odstotkov, odvisno od trajanja vročine, turistične sezone in razpoložljivosti zalog.
A Majzelj opaža, da imajo tudi vročinski valovi svojo zgornjo mejo. Ko temperature presežejo približno 35 stopinj Celzija, ljudje manj časa preživijo zunaj in se pogosteje umaknejo v klimatizirane prostore, zato lahko ekstremna vročina del dodatnega povpraševanja celo omeji.
Rast trga klimatskih napravah
Vročina gre na roko tudi distributerjem klimatskih naprav.
V podjetju Vitanest, uradnem uvozniku in pooblaščenem distributerju klimatskih naprav Mitsubishi Electric za Slovenijo, pravijo, da se ob vsakem vročinskem valu povpraševanje izrazito poveča. Največ zanimanja je za prenosne klimatske naprave, ki jih je mogoče uporabljati takoj brez montaže, še vedno pa največ prodajo klasičnih stenskih split sistemov, je dejala direktorica Karmen Kompara.
Njihovi podatki kažejo zanimiv vzorec. V običajnem juniju se povpraševanje poveča za približno tri odstotke, med vročinskim valom pa za okoli devet odstotkov. To pomeni, da je vpliv ekstremne vročine približno trikrat močnejši od običajnega sezonskega učinka. Monterji imajo v tem času praviloma zapolnjene termine, zato je na montažo treba počakati od enega do dveh tednov.
Podoben trend opažajo tudi drugod po Evropi. Reuters poroča, da je prodaja klimatskih naprav v Nemčiji maja glede na enak mesec lani zrasla za približno 37 odstotkov, v Španiji in Franciji pa za kar 108 odstotkov. Povpraševanje je bilo tako veliko, da so bili nekateri modeli razprodani že pred vrhuncem poletja.
Analitiki pričakujejo nadaljnjo rast trga, saj ima po podatkih Mednarodne agencije za energijo (IEA) klimatsko napravo še vedno le približno petina evropskih gospodinjstev.
Klasično pivo ne teče v potokih
Intuitivno bi pričakovali, da vročina pomeni tudi večjo prodajo piva. Odgovori Pivovarne Laško Union kažejo nekoliko drugačno sliko.
Skupna količinska prodaja se po njihovih besedah bistveno ne poveča, se pa izrazito spremeni struktura nakupov. Potrošniki med vročinskimi obdobji precej pogosteje posegajo po brezalkoholnih pivih, radlerjih in drugih pijačah z oznako 0,0 odstotka alkohola, medtem ko klasična piva niso zmagovalec najbolj vročih dni.
To nakazuje širši premik v potrošniških navadah. Pri ekstremnih temperaturah ljudje ne iščejo več alkohola, temveč predvsem osvežitev in hidracijo.
Sladoled poletni posel, spreminjajo se nakupne navade
Tudi pri sladoledu se pokaže, da vročina ne vpliva zgolj na količino prodaje, temveč tudi na to, kaj in kako ljudje kupujejo.
V Ljubljanskih mlekarnah poudarjajo, da kar 90 odstotkov vsega sladoleda prodajo med majem in septembrom, med najbolj vročimi dnevi pa izrazito zraste prodaja dvolitrskih družinskih banjic. To kaže, da se ljudje ob ekstremni vročini pogosteje hladijo doma, zato se del porabe seli iz gostinstva v trgovine.
Podobno opažajo tudi v ajdovskem podjetju Incom, kjer med drugim proizvajajo sladoled leone. Vročinski valovi po njihovih besedah izrazito povečajo povpraševanje po impulznih sladoledih, kot so sladoled na palčkah in korneti, pri temperaturah nad približno 35 stopinj Celzija pa se spremeni tudi struktura prodaje. Kupci pogosteje posegajo po sladoledih na vodni osnovi, ki jih dojemajo kot lažjo in bolj osvežilno izbiro.
Vročina hkrati pomeni dodatne izzive za proizvodnjo in logistiko, saj je treba zaradi nenadnega skoka povpraševanja hitro prilagajati proizvodne zmogljivosti in distribucijo, sporočajo iz podjetja, kjer so pred dnevni zaključili s prevzemom hrvaškega podjetja GPI Istra in vstopili na področje embalaže.
Za terme je lahko tudi prevroče
Čeprav bi pričakovali, da ekstremna vročina polni kopališča, v Termah Olimia pravijo, da je slika precej bolj zapletena. Med 24. in 30. junijem je bilo v Aqualuni celo dva odstotka manj obiskovalcev kot v enakem obdobju lani, čeprav je bilo letošnje vreme precej bolj vroče.
Ob koncih tedna in praznikih vodni park običajno obišče med 1.500 in 2.000 gostov dnevno, med tednom pa okoli 1.000, vendar pri temperaturah nad 35 stopinjami se predvsem družine z majhnimi otroki in starejši raje umaknejo v senco ali klimatizirane prostore. Nekoliko več zanimanja zato beležijo v notranjih termalnih kompleksih.
Podobno ugotavljajo tudi v skupini Sava Hotels & Resorts, ki upravlja več destinacij. V Termah 3000 Moravske Toplice in Termah Ptuj vroči dnevi sicer povečajo zanimanje za enodnevno kopanje in krajše oddihe, vendar poudarjajo, da je poletni obisk še vedno precej bolj odvisen od stabilnega vremena, vikendov in šolskih počitnic kot zgolj od višine temperature. Gostje danes vse več pozornosti namenjajo naravni senci, dostopu do pitne vode in udobju, kar kaže, da se spreminjajo tudi pričakovanja obiskovalcev, pojasnjujejo.
