Protikorupcijska komisija ostro o demografskem skladu: odprta vrata vplivu politike

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je izdala mnenje o vladnem predlogu ustanovitve nacionalnega demografskega sklada, ki bi združil vse državno premoženje pod eno streho. V njem je opozorila, da je predlog zakona velik korak nazaj pri zamejevanju korupcijskih tveganj in zagotavljanju upravljanja državnega premoženja Sklada, še posebej “v primerjavi s trenutno veljavnimi standardi, ki so bili že pred več kot 12 leti vzpostavljeni v zakonu o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1).

Predlog zakona predvideva preoblikovanje Slovenskega državnega holdinga (SDH) v demografski sklad, nanj pa bi se prenesla še večina drugih naložb države, vključno s Kapitalsko družbo invalidskega in pokojninskega zavarovanja (KAD), Družbo za svetovanje in upravljanje (DSU), Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).

Kot ugotavljajo v komisiji, predlog zakona glede na predlagane rešitve ne zagotavlja krepitve odgovornosti in integritete ter omejevanja tveganj za nastanek korupcije in nasprotja interesov. Hkrati pa daje možnosti za večji vpliv politike, saj bo vlada imenovala pet nadzornikov, oseba s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete bo lahko sedela v upravi (poZSDH-1 zdaj ne more), prav tako se znižujejo zahtevane delovne izkušnje.

Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je spomnil, da je bil predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu v parlamentarnem postopku že leta 2020, ko je bil tudi dopolnjen v smeri ” standardov kakovosti, strokovnosti, odpravljanja korupcijskih tveganj”, zdajšnji osnutek pa je po njegovem bližje osnovnemu besedilu, kar je za KPK presenetljivo. Poglejmo podrobneje.

Politično imenovanje nadzornikov

Struktura nadzornega sveta sklada, kot jo predvideva predlog zakona, je po mnenju KPK v nasprotju z načelom strokovnega in neodvisnega nadzornega sveta, saj štiri od devetih članov imenuje državni zbor (od tega tri člane na predlog poslanskih skupin), pet članov pa imenuje vlada na predlog finančnega ministrstva.

“Političnost in vplivanje na poslovanje sklada sta s predvidenim načinom izbora in imenovanja članov nadzornega sveta (ki so v nadaljevanju pristojni za izbor in imenovanje uprave) praktično vključena v zakonske določbe, ki nikakor ne zagotavljajo njihove neodvisnosti in samostojnosti,” ugotavlja KPK.

Političnost in vplivanje na poslovanje sklada sta s predvidenim načinom izbora in imenovanja članov nadzornega sveta praktično vključena v zakonske določbe.

Komisija za preprečevanje korupcije

Predlog tudi znižuje standarde strokovnosti in osebne integritete, menijo v komisiji. Funkcijo bo v skladu s pogoji v predlogu zakona namreč lahko opravljala tudi oseba, ki ima pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete. Zdaj to ni mogoče. Z novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1) leta 2022 je bila namreč vnesena varovalka, da oseba s pravnomočno ugotovljeno kršitvijo integritete ne sme biti imenovana za člana organa nadzora ali upravljanja.

Ob tem se znižuje tudi pogoj na področju izkazovanja ustreznih delovnih izkušenj (iz 10 na 5 let)
vodenja in upravljanja, hkrati teh ni potrebno izkazovati v srednjih in velikih gospodarskih družbah ali nadzoru v gospodarskih družbah.

Po predlogu bi lahko v nadzornem svetu sedeli tudi funkcionarji političnih strank, kar sedanji standardi preprečujejo. “Predlog zakona tako omogoča politični izbor in imenovanje strokovno neprimernih kandidatov,” menijo pri KPK.

V KPK so izpostavili tudi tretji odstavek 41. člena predloga zakona, ki po njihovi oceni “šibi mehanizem za preprečevanje nastanka nasprotja interesov članov nadzornega sveta sklada, saj omogoča, da so pravne osebe, povezane s člani nadzornega sveta in njihovimi ožjimi družinskimi člani, v poslovnem razmerju z gospodarsko družbo s kapitalsko naložbo države ali z njo povezano družbo.” Pri tem opozarjajo, da predlog zakona ne opredeljuje pojma ožjega družinskega člana, opredelitev pa ne izhaja niti iz obrazložitve k členu.

Prav tako v predlogu ostajajo nedorečeni pogoji za odpoklic nadzornikov, pravijo v KPK in opozarjajo, da bo po predlogu zakona vlada imela pristojnost za odpoklic članov nadzornega sveta, tudi tistih, ki jih imenuje državni zbor.

Nič o postopku imenovanja nadzornikov družb v upravljanju

V predlogu zakona KPK ni našla določb, ki bi urejale pooblastila, pristojnosti in obveznosti sklada glede postopkov izbire in imenovanja članov nadzornih svetov družb v upravljanju sklada. To po njihovi oceni kaže na neodgovorno pripravo predloga zakona in pomeni opustitev kriterijev strokovnih preverjanj za nadzornike v družbah, v katerih je solastnik država.

Poudarjajo, da obstoječi zakon o SDH te postopke ureja in določa, da morata akreditacijski in nominacijski postopek temeljiti na objektivnosti in preglednosti ter da morata zagotavljati sledljivost načina pridobivanja kandidatov. Pri novem predlogu pa ni jasno, kako in na kakšni podlagi bo sklad imenoval člane nadzornih svetov družb v njihovem upravljanju, “saj se pri tem tudi ni mogoče sklicevati na določbe ZGD-1, ki tega področja ne urejajo.”

Nižji standardi tudi za člane uprave

Podobno kot pri članih nadzornega sveta KPK ugotavlja, da se s predlogom zakona o demografskem skladu znižujejo zahtevani standardi za člane uprave sklada. Oseba, ki ima pravnomočno ugotovljeno kršitev identitete, bo namreč lahko sedela v upravi.

Neuradno se kot morebitnega šefa demografskega sklada, če bo oblikovan, omenja Zdravko Počivalšek, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše, ki je v preteklosti gospodarsko ministrstvo vodil v treh vladah, med letoma 2020 in 2022, v prejšnji Janševi vladi, pa je bil tudi podpredsednik vlade. V skladu s sedanjimi standardi Počivalšek ne bi mogel prevzeti vodenja demografskega sklada, saj je KPK februarja 2022 v okviru preiskav, povezanih z nabavami zaščitne opreme pri dobavitelju Geneplanet, ugotovila kršitev integritete tedanjega ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Počivalška. Z umikom te varovalke pa bi to funkcijo lahko opravljal.

Prav tako se znižuje pogoj izkazovanja ustreznih delovnih izkušenj, “saj teh ni potrebno izkazati iz primerljivih dejavnosti in z doseganjem primerljivo dobrih rezultatov dela.”

Med drugim v pogojih v predlogu ni opredeljeno zahtevano znanje angleškega jezika ali znanje slovenskega jezika na višji ravni. Predlog zakona tudi daljša mandat članov uprave iz štirih na pet let, a razlogi za ta ukrep po navedbah KPK iz obrazložitve niso razvidni.

“Komisija meni, da bi bilo utemeljeno pričakovati, da bi predlog zakona pri subjektu, ki bo upravljal eno največjih koncentracij državnega premoženja, standarde zaostroval, ne pa jih nižal. Slabitev pogojev za imenovanje pa odpira polje za politično motivirana imenovanja, zmanjšuje pomen strokovne usposobljenosti in osebne integritete kandidatov ter povečuje tveganje, da bodo odločitve sprejete pod vplivom političnih ali drugih zasebnih interesov namesto v najboljšem interesu sklada.”

KPK opozarja tudi na določbo v predlogu, ki ureja imenovanje začasnih članov uprave, saj bo začasne člane imenovala vlada. Ta je namreč skupščina sklada, s čimer se je predlagatelj zakona “zavestno odločil za obid splošnega korporacijskega pravila, da upravo imenuje nadzorni svet.

Poleg tega predlog zakona nikjer ne navaja, katere pogoje, če sploh kakšne, mora izpolnjevati kandidat za začasnega člana uprave Sklada, niti po kakšnem postopku bo izbran, kar je po mnenju KPK nesprejemljivo.

Izpuščanje pomembnih varovalk

KPK je pregledala tudi šesto poglavje predloga zakona, ki obravnava ukrepe za krepitev integritete in odgovornosti ter omejevanje tveganj za korupcijo, nasprotuje interesov in zlorabo notranjih informacij pri upravljanju sklada. Toda v poglavju so našli samo en člen, ki napotuje k izdelavi načrta integritete v skladu z načeli, ki jih določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).

“Opustitev vsebin, ki bi navedeno področje urejale, je še toliko bolj nerazumljiva, saj obstoječa ureditev delovanja trenutnega upravljavca državnih kapitalskih naložb (ZSDH-1), ki je veljavna že več kot 12 let, vsebuje vrsto predvidenih, zapisanih in uveljavljenih mehanizmov za sledenje točno tistim načelom, ki jim predlagatelj želi slediti,” poudarjajo v protikorupcijski komisiji.

Predlog zakona tako izpušča pomembne že obstoječe varovalke. Med temi KPK omenja upravljanje nastanka nasprotja interesov zaposlenih in izvajanja nadzora na tem področju – pripravljavcu zakona zato priporočajo, da to področje celovito uredi. Predlog tudi ne predvideva nikakršnih prepovedi ali omejitev na področju prejemanja daril, ki so prav tako že v veljavi v ZIntPK.

Prav tako ni predvidenih nobenih posebnih pravil glede omejevanja poslovanja s povezanimi osebami, kar je po mnenju komisije pomembna pomanjkljivost predloga zakona. Prav poslovanje s povezanimi osebami sodi med področja z izrazito povečanim korupcijskim tveganjem za prikrito zagotavljanje neupravičenih koristi ter zlorabo pooblastil,” so zapisali.

Modeli v drugih državah

Kot ugotavlja KPK, v drugih državah, ki jih kot primere navaja predlog zakona (Poljska, Francija, Norveška in Irska), skladi za financiranje pokojnin preko upravljanja finančnih naložb z namenom doseganja donosnosti obenem ne upravljajo lastniških deležev države v podjetjih, torej “hkrati ne upravljajo državnega premoženja in ne izvajajo lastniških pravic v teh podjetjih.”

Dodatno pri KPK opozarjajo, da so v predlogu zakona popolnoma izostale določbe, povezane z izvajanjem lastniških pravic države oziroma sklada v gospodarskih družbah, kar vključuje postopke, načine, merila in kriterije imenovanja članov organov nadzora v teh družbah.

“Navedenega področja ne urejajo niti določbe zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), na katerega se mestoma predlog zakona sklicuje, zato ni jasno, na kakšni in kateri podlagi se bodo izvajale pravice sklada v povezavi z družbami v njihovem upravljanju,” dodajajo v KPK.

Namestnik predsednice KPK Aleš Kocjan je poudaril, da od ministrstva za finance, ki so mu že posredovali svoje mnenje o osnutku, pričakujejo popravke predloga zakona. “Ne pozabimo, da bo nacionalni demografski sklad, ko bo ustanovljen, upravljal s 17 milijardami evrov vrednim preostankom državnega premoženja, ki zadeva prihodnost slovenskih generacij. Zaradi tega pričakujemo, da bo tak organ upravljan z vso skrbnostjo in da bodo pri tem upoštevana strokovna merila,” je dejal Kocjan.

Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu bo po podaljšanju v javni obravnavi do 5. avgusta 2026.