Zakaj avtomobilski velikan na lokacijah svojih tovarn “zaposluje” črede ovac

Volkswagnova tovarna v poljskem Poznanu, v kateri proizvajajo modela gospodarskih vozil caddy in crafter, ima devet tisoč zaposlenih in 1.300 robotov ter sistem za nadzor kakovosti, ki temelji na umetni inteligenci.

Ob moderni tovarni pa ima nemški koncern eno svojih večjih sončnih elektrarn z 31 tisoč paneli in 18,3 megavata moči. Da trava ne bi senčila panelov, je potrebna redna košnja, ki pa jo v teh dneh namesto kosilnic izvaja čreda stotih ovac. Te bodo na lokaciji ostale celotno pašno sezono.

Sončna elektrarna, ki jo je postavilo in jo tudi upravlja podjetje Quanta Energy iz Berlina, pokriva približno četrtino letnih potreb tovarne po električni energiji, v posebno sončnih dneh pa lahko proizvede dovolj energije za delovanje celotnega obrata.

Raziskujejo vpliv na počutje živali

Lokacija je postala tudi raziskovalno središče za raziskovalce agrofotovoltaike. Raziskovalci z univerze v Poznanu tu preučujejo sobivanje kmetijstva in proizvodnje električne energije. Zanima jih, ali senca, ki jo mečejo sončni paneli, pomaga zmanjšati toplotni stres pri živalih, hkrati pa spremljajo tudi spremembe kakovosti tal, vegetacije in populacij žuželk.

Tako preučujejo vpliv agrofotovoltaike na počutje živali, njihovo vedenje ter delovanje celotnega ekosistema pod fotovoltaično napravo.

Po besedah lastnice ovac Justyne Nowak-Gajek so se živali brez težav prilagodile nenavadnemu začasnemu “delovnemu mestu” in se počutijo varno. Med pašo pod sončnimi paneli se razdelijo v manjše skupine, pri čemer izkoriščajo senco v toplejših dneh in dosežejo območja, ki so za običajno kosilnico težko dostopna.

Manjše tveganje erozije

Podobno pot je Volkswagen ubral tudi v tovarni v ameriškem mestu Chattanooga v zvezni državi Tennessee. Tam ima, kot navaja na spletni strani, sončno elektrarno moči 8 megavatov, ki v času polne proizvodnje pokriva do 10 odstotkov potreb tovarne po električni energiji.

“Paša ovac je učinkovit in stroškovno učinkovit način za nadzor vegetacije in zmanjšanje tveganja erozije pri velikih sončnih elektrarnah,” je po navedbah v objavi na spletni strani Volkswagna dejal Loran Shallenberger, vodja projektov za obnovljivo energijo pri podjetju Silicon Ranch, ki upravlja elektrarno.

“Ovce s pašo obdelujejo travnik, sončni paneli pa jim nudijo senco, kar zmanjšuje toplotni stres sredi poletja. Regenerativna paša ovac lahko prispeva k pomembnim ekološkim koristim ter zagotavlja stabilen sekundarni vir dohodka za kmete.”

V Chattanoogi se na travi pase okoli 50 ovac, ki hkrati gnojijo tla. Za razliko od tradicionalnih kosilnic ovce uspejo priti tudi na težko dostopna območja, s čimer zagotovijo, da trava ostane lepo urejena. Hkrati se premikajo med štirimi različnimi parcelami v sončnem parku, da se pašnik lahko tudi obnavlja. Da ostanejo varne, pa skrbi osel.

Napoved rezov in odpuščanj

Projekt z ovcami je sicer ena redkih pozitivnih novic iz nemške skupine, ki je trenutno sredi ene najhujših kriz v zgodovini podjetja.

Njeno poslovanje namreč zadnja leta močno zaznamuje zmanjšanje prodaje na Kitajskem, ki je še nekaj let nazaj veljala za enega njenih najbolj donosnih trgov, in v ZDA zaradi višjih carin za uvožena vozila. Medtem še vedno močen položaj skupine v Evropi ogroža naraščajoča kitajska konkurenca.

Na Kitajskem se je samo v prvem letošnjem polletju prodaja skupine skrčila za 26 odstotkov, v ZDA za sedem odstotkov. Volkswagen zadnja leta beleži hiter upad dobička iz poslovanja, ki je v 2023 znašal 22,6 milijarde evrov, v 2024 19,1 milijarde evrov, lani pa zgolj 8,9 milijarde evrov.

Skupina je zaradi neugodnih trendov že leta 2024 začela postopek prestrukturiranja, katerega cilj je drastično znižanje stroškov. Že tistega leta je vodstvo sklenilo sporazum s sindikatom IG Metall, da bodo do leta 2030 število delovnih mest v tovarnah Volkswagna zmanjšali za 35 tisoč in še 15 tisoč v tovarnah drugih znamk skupine (Audi, Škoda, Seat …).

Zdaj pa naj bi kazalo, da tudi to ne bo dovolj. Glavni izvršni direktor Volkswagna Oliver Blume je nedavno dejal, da bodo, če ne prilagodijo stroška dela, morali črtati še dodatnih 50 tisoč delovnih mest po vsem svetu, torej še enkrat toliko, kot je veljalo do zdaj. Kot je dejal Blume, podjetje kljub rezom enostavno ni konkurenčno. Stroški administracije, infrastrukture in podpornih služb naj bi bili za 20 odstotkov višji od povprečja primerljivih podjetij.

Poleg tega naj bi nemški koncern do leta 2030 prepolovil svojo paleto vozil in se umaknil iz manj dobičkonosnih segmentov. Blume je povedal tudi, da za zdaj nimajo alternativnih rešitev za štiri tovarne v Nemčiji, ki jim grozi zaprtje. V dveh od teh tovarn, v Zwickauu in Emdenu, zdaj proizvajajo električne modele, a so po besedah šefa Volkswagna (tako kot v tovarnah v Hannovru in Neckarsulmu) stroški proizvodnje (pre)visoki.