Prihaja nova vreča evropskega denarja za razvoj občin in regij
Slovenske regije bodo v novem paketu evropske kohezije imele za svoj razvoj na voljo več sto milijonov evrov. Dobijo jih lahko z dogovorom na lokalni ravni in določitvijo skupnih projektov.
Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, ki ga vodi Aleksander Jevšek, bodo sofinancirali projekte, za katere pravijo, da bodo spodbudili razvoj dvanajstih statističnih regij Slovenije. Kot dodajajo, gre za nov instrument regionalne politike (Dogovor za razvoj regij – DRR), v katerem so k pripravi projektov pozvali lokalne organe odločanja.
Ključne projekte za premagovanje razvojnih ovir v regiji in vire financiranja morajo tako določiti razvojni sveti regij, ki jih sestavljajo predstavniki občin, združenj gospodarstva in nevladnih organizacij.
“Ko damo poziv regijam, te po principu od spodaj navzgor predlagajo tiste projekte, ki jih bodo delale,” instrument opiše Jevšek. “To spodbuja finančno samostojnost in kreativnost pri razvoju regije. Pomembno se mi zdi – in to je tudi mnenje Evropske komisije, da regije jačamo na ta način, da same odločajo o tem, kaj bodo počele in katere investicije bodo izvajale.”
Za kaj bo denar namenjen
A vendar se med končne projekte ne morejo uvrstiti vse želje razvojnih svetov. Predloge namreč omejujejo že cilji evropske kohezijske politike, ki za projekte določa šest vsebinskih področij:
- podjetniški inkubatorji
- odvajanje in čiščenje odpadnih voda
- oskrba s pitno vodo
- zelena infrastruktura
- neinfrastrukturni ukrepi trajnostne mobilnosti na horizontalni ravni
- državno kolesarsko omrežje
Dogovor za razvoj regij v Finančni perspektivi 2021 – 2027 obsega 460 milijonov evrov. Denar je po statističnih parametrih že razdeljen med regije. Kohezijski regiji Vhodne Slovenije bo namenjenih 286,04 milijona evrov, 154,03 milijona evrov bo šlo v Zahodno Slovenijo.
Dvajset milijonov evrov je ministrstvo že razpisalo za projekte poklicnega usposabljanja za regije. Minuli petek so povabili še k porabi preostalih 440 milijonov evrov.
Regije morajo predloge projektov znotraj navedenih področij oddati do konca septembra.
Takrat jih mora odobriti še ministrstvo, kjer upajo, da bodo prve pogodbe za dogovor za razvoj podpisali letos. Regije imajo za tem razmeroma kratek čas, da projekte tudi izpeljejo.
Odobritev projektov odvisna od njihove izvedljivosti
Ravno izvedba projektov oziroma njihova izvedljivost bo osrednje merilo za odobritev oziroma zavrnitev predlaganih projektov.
Ministrstvo želi s tem tudi preprečiti primere, ki so se dogajali med preteklim črpanjem evropskega denarja. V zadnji finančni perspektivi, ko je kohezija pri razvoju regij sofinancirala 225 projektov v višini 446 milijonov evrov, je bilo prijavljenih kar nekaj projektov, ki zaradi časovnih ali prostorskih omejitev niso bili izvedljivi. Do zastojev je prihajalo tudi zaradi vojne v Ukrajini.
“Veliki infrastrukturni projekti, kanalizacija in vodovod, ki so bili vezani na dobavo materiala iz Rusije oziroma Ukrajine, so stali tudi po šest mesecev. Po tem, ko je občinam, investitorjem in izvajalcem uspelo pridobiti material, je udarila draginjska kriza. Gradbeni sektor je dvignil cene in bilo je kar precej pogovorov, usklajevanja, da so se ti projekti zaključili.”
Nekateri so bili končani zgolj fazno in se zdaj nadaljujejo v novi finančni perspektivi, ko naj bi bili vendarle zaključeni.
Minister za kohezijo navaja tudi pogoste primere, ko regije načrtujejo poslovno-obrtne cone na zemljiščih, ki nimajo niti urejenega statusa: “Župan želi imeti obrtno cono, a je predlagano zemljišče kmetijsko zemljišče. Sploh se ne ve, ali bo nekoč lahko postalo gradbeno, ali bo občinski prostorski načrt, ki ga sprejemajo nekaj let, sprejet ali ne. Podobno velja za kolesarske steze, kjer se na posameznem območju zaradi nestrinjanja lastnikov zemljišč ve, da kolesarke ne bo mogoče narediti, zato to nima smisla načrtovati.”
Jevšek: Treba bo vlagati v dodano vrednost, podjetništvo in nove tehnologije
Gradnja kolesarskih poti je sicer ena od področij kohezijske politike. Pri čemer Aleksander Jevšek pravi, da bo Slovenija morala počasi s kohezijskim denarjem prenehati graditi le kolesarske poti. Enako velja za kanalizacijo in vodovod. To zgodbo je treba zapreti in začeti vlagati v dodano vrednost, podjetništvo in nove tehnologije, pravi.
“Objavljeno je bilo deveto kohezijsko poročilo, ki poudarja ravno to, da mora biti iz enega evra narejenih 2,7 evra. Če gledamo parametre, gre približno v to smer. Evropski parlament je že sprejel direktivo STEP, ki bo omogočala lažji dostop do denarja tistim podjetjem, ki proizvajajo visoko dodano vrednost. Lažje bodo dostopali do evropskega denarja v kontekstu večje konkurenčnosti proti ameriškemu in kitajskemu gospodarstvu. V drugi polovici leta se tukaj obetajo kar veliki premiki,” napoveduje.
Na ministrstvu medtem poudarjajo tudi, da mehanizem za razvoj regij ni v ničemer povezan z obnovo po lanskih poplavah. Župani in županje so po besedah Jevška sicer izražali bojazen, da bo njegovo ministrstvo zaradi lanskih poplav zmanjšalo obseg sredstev, a zdaj navaja, da do tega ni prišlo.
“Tudi sicer popoplavna obnova v kontekstu spremembe operativnega programa finančne perspektive 2021 – 2027 še ni na vrsti. Nekateri protipoplavni ukrepi so že predvideni v tej koheziji, tudi če ne bi bilo poplav. V jesenskem delu bomo videli, skupaj s službami, ki se ukvarjajo s popoplavno obnovo, ali bo potrebno sredstva pojačati. Odvisno je od absorpcijske sposobnosti gradbenega sektorja, projektantov in tako dalje. Za zdaj te potrebe ni, ker je drugih virov dovolj.”
Kadrovske in prostorske spremembe ministrstva
Iz ministrstva za kohezijo sporočajo tudi, da so se vselili v nove prostore v Mariboru, kjer po besedah Jevška že deluje ministrstvo za gospodarstvo. Gre za prostore v objektu City, kjer je lani svoje prostore odprlo tudi ministrstvo za digitalno preobrazbo.
V mariborski enoti je za zdaj zaposlenih 34 ljudi, ambicija ministra pa je, da bo tam delalo okoli 60 oseb. “Na ta način na kohezijskem ministrstvu neposredno izvajamo tudi decentralizacijo in približujemo naše storitve uporabnikom,” pravi Jevšek.
Kohezijsko ministrstvo je marca dobilo tudi novega državnega sekretarja. To je postal Srečko Đurov, ki je zamenjal Andrejo Katič. Slednjo so pred kratkim potrdili za novo pravosodno ministrico.