Premier podprl poslanski zakon o omrežnini, ki “odpravlja najbolj krivični del”
Zakonski predlog koalicijskih poslancev bo odpravil "najbolj krivični del tarifne metodologije" novega omrežninskega sistema, je prepričan predsednik vlade. Glede pomoči gospodarstvu bo več znanega po analizi, predvidoma v nekaj tednih.
Premier Robert Golob je na prvi letošnji seji državnega zbora odgovarjal tudi na vprašanja o blaženju posledic novega sistema obračunavanja omrežnin. Poslanec NSi Janez Žakelj je ponovno opozoril na težave, ki jih nov sistem prinaša, med drugim zmanjšanje naložb v zelene energije.
Vlada je konec lanskega leta, na prehodu iz nižje v višjo omrežninsko sezono, dvige cen blažila s podaljšanjem regulacije cen električne energije, prejšnji teden pa so poslanci vložili še predlog zakona, s katerim bi posegli v tarifne postavke omrežnine v višji sezoni, ki jih je določila Agencija za energijo. Ta je predlog označila za strokovno neutemeljenega in selektivnega ter dejala, da posega v njeno pristojnost.
Golob je danes o tem dejal, da avtonomija agenciji prinaša tudi določeno odgovornost. “Avtonomija ne more opravičevati tega, da v njenem imenu povzroča škodo, predvsem pa ne sledi zakonodaji, tako slovenski kot evropski,” je dejal in se vprašal, “ali se agencija za energijo ob svoji avtonomnosti zaveda tudi svojega poslanstva”.
Nato je tudi sam, tako kot poslanec Žakelj, opozoril na zmanjševanje naložb v zelene tehnologije in dejal, da agencija ne more neodvisno sprejemati ukrepov, ki bi delovali proti usmeritvam, ki so zapisane v slovenski in evropski zakonodaji, ki zadeva zeleni prehod. Dodal je, da predlog zakona naslavlja tudi to področje, saj “odpravlja najbolj krivičen del tarifne metodologije”.
O (ne)realnosti NEPN
Poslanec pa je mnenja, da spor med vlado in agencijo kaže, da Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN), ki ga je vlada posodobila pred dobrim mesecem in poslala v Bruselj, ni realen. “[V njem] predvidevate veliko rast čistih energij, istočasno pa še v hiši ne morete spodbuditi agencije in drugih deležnikov, da se to izboljša,” je dejal. Ob tem je pozval k poglobljeni razpravi o celotni energetski strategiji.
Kot smo pisali, NEPN predvideva, da bi do leta 2035 morali instalirano moč sončnih elektrarn, ki je ob koncu 2023 znašala 1.100 MW, povečati na 5.460 MW. To pomeni, da smo zdaj približno na četrtini poti, letno pa bi morali dodati okoli 400 MW moči.
Tu povejmo, da Agencija za energijo na očitke o tem, da nova metodologija zavira zeleni prehod, odgovarja, da so tisti, ki zdaj plačujejo več – nekateri tudi veliko več – omrežnine, do zdaj plačevali premalo, stroške pa so jim krili drugi odjemalci. In da bi sprememba metodologije pomenila odmik od temeljnega načela regulatorja, da tisti, ki omrežje uporablja več, tudi več plačuje.
V gospodarstvu na delu posebna skupina
Na vprašanje Žaklja, kaj se bo zgodilo, če do novembra, ko spet nastopi višja sezona, Agencija za energijo ne bo ukrepala, je premier odgovoril: “Pričakujemo, da bo agencija prilagodila metodologijo in da bo upoštevala osnovne usmeritve Republike Slovenije. Če ustreznih popravkov ne bo, pa danes vemo, po kateri poti moramo iti, da lahko take popravke speljemo skozi državni zbor.”
Žakelj je dejal še, da pogreša ukrepe za omilitev posledic v gospodarstvu. Kot je povedal, podjetja še naprej bremenijo povišane cene, ki slabijo njihovo konkurenčnost. Glede tega je premier povedal, da so že oblikovali posebno skupino, ki bo analizirala stroške podjetij in nato predlagala ustrezne ukrepe.
“Pri tem pa moramo biti pozorni na evropsko zakonodajo, kaj je dovoljeno in kaj ne. Za gospodinjstva, katerim lahko pomagamo, smo to že storili z vložitvijo zakona prejšnji teden,” je dejal Golob. Pričakuje, da bo za reševanje problematike v gospodarstvu več znano v prihodnjih tednih.
