Potrjena državna proračuna z novo rekordno porabo, odhodki prvič nad 19 milijard evrov

Novice Forbes Slovenija 20. novembra, 2026 20.06 > 20. novembra, 2026 20.09
featured image

Poraba se bo sodeč po sprejetih proračunih prihodnje leto povzpela na rekordnih skoraj 19,4 milijarde evrov in na podobni ravni ostala tudi leta 2028.

20. novembra, 2026 20.06 > 20. novembra, 2026 20.09

Državni zbor (DZ) je danes potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti. Poraba se bo prihodnje leto povzpela na rekordnih skoraj 19,4 milijarde evrov in na podobni ravni ostala tudi leta 2028. Vlada ob ugodnih gospodarskih napovedih računa na rast prihodkov, proračunski primanjkljaj se bo z 2,9 odstotka BDP v letu 2027 leto pozneje znižal na dva odstotka BDP, poroča STA.

Proračun za leto 2027 je DZ sprejel že novembra lani, zdaj pa je DZ potrdil nekaj sprememb. Prihodkov naj bi se v proračun steklo 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več, kot je v njem zapisano zdaj. Odhodki naj bi se medtem povečali za 6,9 odstotka na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov, primanjkljaj bo tako znašal 2,3 milijarde evrov.

Za leto 2028 pa je načrtovana rast prihodkov na 17,7 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali le malenkost na 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj naj bi se tako znižal na 1,7 milijarde evrov.

Finančni minister Andrej Šircelj je v sredo povedal, da je slovensko gospodarstvo v dobrem položaju. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj Sloveniji v letu 2027 napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, v letu 2028 pa 2,3-odstotno. To je po njegovih besedah solidna rast, a ne takšna, da bi dopuščala lahkotno trošenje. “Nadaljevala se bo investicijska aktivnost države z obnovami po naravnih nesrečah, pospešenim črpanjem evropskih sredstev, financiranjem prometa in prometne infrastrukture ter vlaganji v obrambo in zaščito,” je dejal.

Po mnenju poslancev opozicije so vladni proračunski načrti nerealni in jih v takšni obliki ne bo mogoče uresničiti. V razpravi so opozarjali na visoko rast sredstev za obrambo in po drugi strani krčenje sredstev za šolstvo in zdravstvo, pa tudi za družinske prejemke ter socialno pomoč. Dodatno jih skrbi morebitna potrditev zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na referendumu 6. decembra, ki bi potrebo po varčevalnih ukrepih po njihovem mnenju še povečala.

V koaliciji so medtem zatrjevali, da proračuna zagotavljata sredstva za financiranje obveznosti države, nadaljevanje razvojnih naložb in postopno zniževanje primanjkljaja. Kot pomemben razlog za podporo so navajali tudi dogovor o višji povprečnini za občine, ki je zapisana v spremljajočem zakonu o izvrševanju obeh proračunov.

Šircelj: Razvoj in blaginja, ne zmanjševanje socialnih pravic

Šircelj je kot prednostna področja sprejetih proračunov naštel razvoj in blaginjo, gospodarsko rast, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, decentralizacijo in debirokratizacijo ter varnost in obrambo. Zatrdil je, da linearnega zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju ne načrtujejo. Bodo pa rast mase plač obvladovali z odgovornim načrtovanjem prihodnjih zaposlitev, preverjanjem potreb po novih delovnih mestih, prerazporeditvami in večjo produktivnostjo.

Zanikal je tudi, da bi vlada načrtovala zmanjševanje socialnih pravic. “Ne gre za krčenje pravic, ampak za urejanje sistema,” je dejal in povedal, da nameravajo izboljšati ugotavljanje dohodkov in premoženja, spodbujati vključevanje delovno sposobnih prejemnikov pomoči na trg dela ter okrepiti sodelovanje pristojnih institucij. “Poudarjam, da bomo izpolnili vse zakonske obveznosti, vsi upravičenci bodo prejeli pripadajoče prejemke v zakonsko določeni višini in rokih,” je zatrdil.

Andrej Šircelj, MF
Foto: Lučo Polenik/N1

Opozicije to ni prepričalo. “Ni dovolj, če piše v zakonu, treba je zagotoviti denar za to, vendar vi niste zagotovili denarja za zakonske obveznosti,” je danes pred glasovanjem dejala Alenka Bratušek (Svoboda). Dodala je, da tako slabega proračuna v 20 letih še niso imeli. Po drugi strani je Rado Gladek (SDS) opozoril, da prejšnja vlada v proračunu za leto 2027 ni zagotovila zadostnih sredstev za izvajanje plačne reforme v javnem sektorju, predvolilne bonbončke, kot sta božičnica in dvig minimalne plače, ter obljubljeno višino sredstev za obrambo. To se zdaj popravlja z danes potrjenimi spremembami proračuna.

Letošnjo proračunsko razpravo je pomembno zaznamoval zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo 6. decembra referendum. V opoziciji so opozarjali, da bo v primeru potrditve v javne finance zvrtal milijardo evrov veliko luknjo, kar po njihovih besedah ne pomeni nič drugega kot nov zakon za uravnoteženje javnih financ (Zujf). Od vlade so želeli izvedeti, katere odhodke namerava zmanjševati, a so izvedeli zgolj to, da namerava njegove učinke upoštevati ob pripravi rebalansa kmalu v začetku leta 2027.

Leta 2027 se bo država lahko zadolžila za nekaj več kot 6,4 milijarde evrov, leta 2028 pa za nekaj manj kot 5,9 milijarde evrov, je zapisano v zakonu o izvrševanju proračunov. Največji možni obseg novih poroštev, ki jih lahko država izda pravnim in fizičnim osebam, je omejen na vsakokrat po eno milijardo evrov.

Pomembna tema v postopku sprejemanja proračunov je vsako leto povprečnina za občine. Ta bo v skladu z dogovorom z vsemi tremi občinskimi združenji v obeh letih znašala 915 evrov na prebivalca, kar je 8,3 odstotka več kot letos.

Zakon o izvrševanju proračuna določa tudi uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine za leto 2027. Uskladitev bo znašala 75 odstotkov rasti povprečne plače v letošnjem juniju, kar pomeni zvišanje za 6,225 odstotka.

Precej nasprotovanja iz vrst opozicijskih poslanskih skupin je bilo ob tokratni obravnavi zakona deležno dopolnilo SDS, Demokratov in trojčka NSi, SLS, Fokus, po katerem bodo plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča oproščeni verski objekti. Ustavno sodišče je namreč leta 2020 presodilo, da oprostitve za te objekte ni več mogoče uporabljati, in nekatere občine so začele nadomestilo odmerjati tudi za cerkve, župnišča, veroučne učilnice in druge objekte v verski rabi.