Mladi do stanovanja brez lastnega pologa? Podrobneje o novi shemi

Novice Andreja Lončar 20. novembra, 2026 06.09
featured image

V javni obravnavi je predlog zakona, s katerim bi država mladim olajšala pot do prvega doma. Poleg poroštva za 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila bi subvencionirala obrestno mero in s tem pocenila posojilo. Slovenija podobno jamstveno shemo za mlade že ima iz časa prejšnje vlade Janeza Janše, a se ni prijela.

20. novembra, 2026 06.09

Mladi v Sloveniji vse težje pridejo do lastne nepremičnine. Težava ni nujno v dohodkih, temveč pogosto nimajo dovolj lastnih prihrankov za začetni vložek, je ob nedavni predstavitvi predloga zakona o reševanju prvega stanovanjskega problema dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Papež.

Ob visokih cenah nepremičnin in zahtevah bank je lahko že 20-odstotna lastna udeležba ovira, ki onemogoči nakup stanovanja ali pa ga odloži za več let.

Ministrstvo za finance predlaga model, ki združuje dve obliki državne pomoči: poroštvo za del stanovanjskega posojila in subvencijo obrestne mere.

Osrednja novost je državno poroštvo v višini največ 20 odstotkov glavnice stanovanjskega posojila, ki bi veljalo največ deset let od prvega črpanja. Pomembno je poudariti, da to ne pomeni, da bi država mladim ‘častila’ petino glavnice. Banka bi, kot zdaj, pred odobritvijo preverila kreditno sposobnost, posojilojemalec pa bi moral zagotoviti hipotekarno zavarovanje. Razlika pa je v tem, da posojilojemalec ne bi potreboval začetnega lastnega vložka, temveč bi z mesečnimi obroki odplačal celotno glavnico.

Po predlogu bi bilo mogoče pridobiti posojilo z največ 30-letno ročnostjo in glavnico do 300 tisoč evrov. Najvišji možni znesek bi se vsako leto 1. julija uskladil z letno rastjo cen stanovanjskih nepremičnin.

Nižja obrestna mera

Prihranek za posojilojemalca pa prinaša drugi element zakona, subvencija obrestne mere. Država bi subvencionirala razliko med pogodbeno obrestno mero in enim odstotkom, vendar največ 2,5 odstotne točke. Subvencija bi veljala za celotno obdobje odplačevanja posojila. Tu povejmo, da shema velja za posojila s fiksno obrestno mero.

Če bi bila pogodbena obrestna mera štiri odstotke, bi država subvencionirala največ 2,5 odstotne točke, posojilojemalec pa bi plačeval 1,5 odstotka.

Subvencija je predvidena kot nepovratna pomoč, vendar pod pogojem, da posojilojemalec spoštuje zakonske obveznosti. Če bo zaradi neplačevanja posojila unovčeno poroštvo in bo država odplačala del posojila namesto posojilojemalca, bo moral ta državi vrniti celoten znesek subvencije obrestne mere, prejete po tem zakonu.

Predlog zakona je trenutno v javni obravnavi, pripombe je mogoče oddati do 27. novembra 2026. Če bo sprejet v predlagani obliki, naj bi začel veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu, posojila pa bi se lahko odobravala od leta 2027 do 31. decembra 2032.

Kdo bi lahko koristil novi ukrep

Predlog je namenjen državljanom Slovenije, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in izpolnjujejo pogoje glede starosti oziroma družinskega položaja ter kreditne sposobnosti.

Upravičenci so razdeljeni v tri skupine:

  • mlajši odrasli do 35 let: njihovi povprečni mesečni neto prihodki v zadnjih 12 mesecih ne smejo presegati dvakratnika povprečne mesečne neto plače v Sloveniji (trenutno okoli 3.400 evrov neto).
  • mlajši odrasli, ki posojilo najemajo skupaj z družinskim članom: njun skupni povprečni mesečni neto dohodek ne sme presegati 2,5-kratnika povprečne neto plače (trenutno okoli 4.100 evrov).
  • mlade družine: vključeni so starši z otroki, pri katerih starši v letu vložitve vloge ne dopolnijo več kot 40 let, ter bodoči starši. Za mlade družine dodatni dohodkovni pogoj ni določen.

Bodoči starši lahko pravice uveljavljajo že pred rojstvom otroka, če nosečnost traja najmanj 12 tednov in je potrjena s potrdilom zdravnika specialista ginekologije in porodništva.

Ukrep je omejen na nova posojila, vsak upravičenec pa lahko posojilo najame samo pri eni banki in samo enkrat. Predlog pa ne bi bil na voljo le redno zaposlenim za nedoločen čas. Do ukrepa bi lahko bili upravičeni tudi zaposleni za določen čas, samozaposleni in posamezniki z drugimi rednimi ter dokazljivimi prihodki.

Prav tako podpora ne bi bila namenjena zgolj nakupu stanovanja ali hiše. Z njo bi bilo mogoče financirati tudi novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo in vzdrževanje prve stanovanjske nepremičnine, če so izpolnjeni zakonski pogoji.

Stanovanja, bloki, nepremičnine
Podpora ne bi bila namenjena zgolj nakupu stanovanja ali hiše. Z njo bi bilo mogoče financirati tudi novogradnjo, rekonstrukcijo, manjšo rekonstrukcijo in vzdrževanje prve stanovanjske nepremičnine (Foto: Borut Živulović/BOBO)

Varovalke pred špekulativnimi nakupi

Država želi preprečiti, da bi se subvencije in poroštva uporabljali za investicijske nakupe ali špekulacije na nepremičninskem trgu. Zato predlog vsebuje več varovalk.

Posojilojemalec bi moral v financirani nepremičnini prijaviti stalno prebivališče najpozneje v 12 mesecih od sklenitve pogodbe o najemu posojilu oziroma po tem, ko bi bila nepremičnina primerna za prijavo prebivališča (za primere gradnje in rekonstrukcije). V njej bi moral imeti stalno prebivališče sam ali najmanj eden od članov njegove družine.

Nepremičnine praviloma ne bi smel odtujiti pred poplačilom posojila, prepoved odtujitve pa bi se vpisala v zemljiško knjigo. Izjema bi veljala za dedovanje in določene prenose na družinske člane, če bi ti prevzeli obveznosti iz kreditnega razmerja.

Predlog določa tudi minimalne površinske normative glede na velikost gospodinjstva (za enočlansko gospodinjstvo 20 kvadratnih metrov, za štiričlansko 55 kvadratnih metrov). Namen je zagotoviti, da se državna pomoč uporablja za nepremičnine, ki dejansko rešujejo stanovanjsko vprašanje upravičencev.

Prvi poskus: na voljo 101 milijon evrov, a skoraj nič zanimanja

Slovenija sicer podobno jamstveno shemo že ima, a ni zaživela. Leta 2022, v zadnjih dneh tretje vlade Janeza Janše, so namreč poslanci sprejeli zakon, ki je prav tako predvideval državno jamstvo za stanovanjska posojila mladih do 38. leta, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.

A po poročanju medijev je bilo v okviru sheme odobrenih zgolj pet posojil v skupni vrednosti 551 tisoč evrov, čeprav skupna letna jamstvena kvota znaša 300 milijonov evrov in se obnavlja do leta 2032.

Po še vedno veljavnem zakonu iz leta 2022 je lahko posojilo znašalo največ 200 tisoč evrov, ročnost pa je bila omejena na 30 let. Toda pomembna razlika v primerjavi z novim predlogom je bila, da so morali posojilojemalci kljub državnemu poroštvu zagotoviti najmanj 20 odstotkov lastne udeležbe.

SID banka je nazadnje v začetku letošnjega leta banke in hranilnice povabila k vstopu v jamstveno shemo, a niso oddale niti ene ponudbe. “Na zadnje povabilo bankam (januar 2026) ni bila oddana nobena ponudba banke za dodelitev jamstvene kvote po zakonu, zato je shema trenutno neaktivna,” SID banka navaja na spletni strani. Čeprav zakon velja, se torej shema ne izvaja.

Zakaj se prejšnja shema ni prijela?

Kot je v analizi iz januarja 2024 navajala Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), je ena od težav, da morajo mladi še vedno zagotoviti najmanj petino lastnega vložka. Tako shema ni odpravila ene od glavnih ovir, zaradi katerih mladi sploh težko pridejo do prvega stanovanja, so ugotavljali na ZPS.

Njihova analiza je pokazala tudi, da zahteva zdaj veljavnega zakona, da mora biti efektivna obrestna mera ob sklenitvi kreditne pogodbe nižja od efektivne obrestne mere primerljivega posojila brez državnega poroštva, ni dovolj. Primerjava ponudb stanovanjskih kreditov v okviru jamstvene sheme s standardnimi ponudbami bank je namreč pokazala, da so bile razlike v obrestnih merah pogosto zelo majhne.

Pri nekaterih bankah je bila fiksna obrestna mera za posojilo v jamstveni shemi nižja zgolj za 0,05 odstotne točke od redne ponudbe. V nekaterih primerih pa so bile ponudbe bank, ki v shemi sploh niso sodelovale, celo ugodnejše od kreditov z državnim poroštvom.

Zadnjo bi še vedno imela banka

Novi predlog bi torej odpravil zahtevo po lastni udeležbi in uvedel še subvencioniranje obresti.

Državno poroštvo ne pomeni, da se bo lahko zadolžil vsak. Banke bodo še naprej preverjale kreditno sposobnost v skladu z bančnimi predpisi, makrobonitetnimi omejitvami Banke Slovenije in svojimi internimi pravili. Poleg tega za zdaj še ni jasno, ali bo državno poroštvo za banke dovolj učinkovito nadomestilo za lastno udeležbo posojilojemalca.

V teoriji pa naj bi ukrep koristil predvsem posameznikom in družinam, ki imajo dovolj rednih prihodkov za odplačevanje posojila, vendar nimajo dovolj lastnih sredstev za običajno zahtevano udeležbo.

Predlog sicer določa še, da banke zaradi uporabe sheme ne smejo posojilojemalcem zaračunavati dodatnih stroškov ali jim določati manj ugodnih pogojev kot pri primerljivih običajnih posojilih. Izvajanje sheme bi prevzela SID banka, ki bi preverjala izpolnjevanje pogojev, upravljala poroštveno kvoto in spremljala izplačila subvencij.

Banka Slovenije
Državno poroštvo ne pomeni, da se bo lahko zadolžil vsak. Banke bodo še naprej preverjale kreditno sposobnost v skladu z bančnimi predpisi, makrobonitetnimi omejitvami Banke Slovenije in svojimi internimi pravili (Foto: Bor Slana/BOBO)

Iz leta v leto višja obremenitev za proračun

Glede na tesno stanje v proračunu pa pred potrjevanjem zakona ni nepomembno vprašanje, kolikšen bi bil strošek za davkoplačevalce.

Predlog določa, da bi bilo mogoče v posameznem letu pod pogoji zakona odobriti do 300 milijonov evrov stanovanjskih posojil. Največja letna izpostavljenost države iz naslova poroštev bi znašala 60 milijonov evrov. Poroštvo samo po sebi ne pomeni neposrednega proračunskega izdatka. Ta nastane šele, če posojilojemalec ne izpolnjuje svojih obveznosti in banka unovči poroštvo.

Drugače je pri subvencioniranju obrestne mere, saj bi država bankam redno plačevala del obresti za upravičena posojila.

Finančna ocena predloga temelji na treh scenarijih koriščenja sheme: polni, 60-odstotni in 30-odstotni izkoriščenosti letne kvote. Proračunski stroški subvencioniranja obresti bi se postopoma povečevali, saj bi se vsako leto povečeval tudi obseg posojil, za katera bi država prevzela obveznost subvencioniranja.

Ob polni izkoriščenosti bi neposredni proračunski odhodki v letu 2027 znašali približno 7,4 milijona evrov ter bi postopoma naraščali do približno 41,1 milijona evrov v letu 2032. Skupni neposredni odhodki državnega proračuna v obdobju od leta 2027 do leta 2032 bi v tem primeru znašali približno 147,8 milijona evrov.

Kot referenčni oziroma najverjetnejši scenarij predlagatelj upošteva 60-odstotno izkoriščenost. V tem scenariju bi letni obseg posojil znašal 180 milijonov evrov. Prihodnje leto bi za subvencionirano obrestno mero dali 4,4 milijona evrov, do vključno 2032 pa 88,7 milijona evrov.

Pomembno je še, da predlog predvideva subvencijo za celotno obdobje odplačevanja posameznega posojila, tudi do 30 let. To pomeni, da se bodo proračunske obveznosti iz novih posojil prenašale tudi v obdobja po koncu izvajanja sheme.