Najbogatejši Slovenci 2026: zakonca Južna povečujeta prednost

Novice Forbes Slovenija 19. novembra, 2026 03.02
featured image

Lestvica 100 najbogatejših Slovencev, ki jo že dvajsetič objavlja revija Finance Manager, kaže na nadaljnjo rast premoženja najbogatejših Slovencev. Na vrhu ostajata Vesna in Dari Južna, med največjimi letošnjimi pridobitniki pa so tudi družina Šešok in lastniki Kolektorja.

19. novembra, 2026 03.02

Premoženje stoterice najbogatejših Slovencev se je v enem letu povečalo za približno 1,35 milijarde evrov oziroma 12 odstotkov, ugotavlja revija Finance Manager v jubilejni, 20. izdaji lestvice 100 najbogatejših Slovencev.

Skupna ocenjena vrednost premoženja je tako dosegla rekordnih 12,53 milijarde evrov (lani 11,2 milijarde evrov).

Dvignil se je tudi vstopni prag. Za uvrstitev med sto najpremožnejših je bilo letos potrebnih najmanj 46,1 milijona evrov, kar je 1,7 milijona evrov več kot lani (44,4 milijona evrov). Še izraziteje se je povečalo število posameznikov z vsaj sto milijoni evrov premoženja: z lanskih 34 na letošnjih 46.

Na letošnji lestvici je šest novincev, največ v zadnjih petih letih, ter pet povratnikov.

Zakonca Južna trdno na vrhu

Prvo mesto tudi letos zasedata Vesna in Dari Južna, lastnika skupine Perspektiva. Finance njuno premoženje ocenjujejo na 622 milijonov evrov, kar je 111 milijonov oziroma približno 22 odstotkov več kot lani. Gre za največje absolutno povečanje premoženja med vsemi uvrščenimi.

Pomemben del njunega premoženja predstavlja približno desetodstotni delež v Petrolu, ocenjen na okoli 240 milijonov evrov. Njegova vrednost je v primerjavi z lanskim ocenjevanjem višja za približno 30 milijonov evrov.

K višji oceni prispevajo tudi boljše poslovanje skupine Perspektiva, ki je lani ustvarila 48,9 milijona evrov čistega dobička, večja denarna sredstva, Petrolove dividende in prodaja deleža v Telekomu Slovenije. Zakonca imata po podatkih Financ več kot sto milijonov evrov naloženih tudi v zakladne menice.

Na drugo mesto se je povzpela družina Šešok s 481 milijoni evrov ocenjenega premoženja, kar je sto milijonov evrov več kot lani. Glavni vir premoženja ostaja skupina Iskra, pomemben del pa predstavljajo tudi nepremičnine in druge naložbe.

Na rast ocene vplivata predvsem višje vrednotenje primerljivih podjetij v elektroenergetiki in pričakovano izboljšanje poslovanja Iskre. Skupina za letos napoveduje približno 316 milijonov evrov prihodkov in 26 milijonov evrov čistega dobička.

Tretje mesto si delita zakonca Iza Sia Login in Samo Login, ki sta bila lani druga. Finance njuno premoženje tudi letos ocenjujejo na po 414 milijonov evrov.

Skupina Iskra v lasti družine Šešok (na fotografiji Klemen Šešok) je letos postala lastnica reške ladjedelnice 3. maj (Foto: Matic Kremžar)

Finance pri vrednotenju ostajajo previdne

Metodologija lestvice tudi letos ostaja podobna kot v preteklih letih. Pri večini posameznikov Finance ocenjujejo vrednost podjetniških lastniških deležev, ki jo dopolnjujejo z drugimi vidnimi naložbami. Pri športnikih upoštevajo ocenjene neto karierne zaslužke.

Pri družbah, ki kotirajo na borzi, izhajajo iz borznih tečajev, pri manj likvidnih delnicah pa uporabljajo dodaten diskont. Neborzne družbe praviloma vrednotijo z 20-odstotnim diskontom, pri čemer upoštevajo poslovne rezultate, pričakovano rast in primerjave s primerljivimi evropskimi podjetji.

Kot poudarjajo pri Financah, so ocene premoženja vedno lahko predmet razprave. Zato pri vrednotenju ostajajo previdni in objavljajo predvsem številke, ki jih je mogoče najlaže utemeljiti.

Podjetniki, a vse bolj tudi vlagatelji

“Glavnino lestvice še vedno sestavljajo lastniki uspešnih slovenskih podjetij, vendar jih vse pogosteje spremljamo tudi kot upravljavce družinskega kapitala. Ob osnovnem poslu gradijo portfelje delnic, obveznic, skladov, nepremičnin in drugih lastniških deležev. Ustvarjeni presežki dobivajo jasnejšo naložbeno politiko, nekateri podjetniki pa upravljanje naložb tudi organizacijsko ločujejo od osnovne dejavnosti,” ugotavljajo pri reviji Finance Manager.

Bilance številnih podjetij v lasti najpremožnejših ostajajo trdne, zadolženost je skromna, denarne blazine pa velike. To podjetnikom omogoča financiranje razvoja, novih proizvodnih zmogljivosti in prevzemov predvsem z lastnimi sredstvi.

Poslovno okolje kljub temu ni enako naklonjeno vsem, ugotavljajo na Financah. “V predelovalnih dejavnostih dobičkovne marže obremenjujejo stroški dela in energije, deli avtomobilske dobaviteljske verige ostajajo pod pritiskom. Na drugi strani elektroenergetska podjetja izkoriščajo veliko povpraševanje, povezano z energetskim prehodom in rastjo podatkovnih centrov, polne knjige naročil pa spremljamo tudi pri nekaterih gradbincih.”

Janez Škrabec
Ustanovitelj in direktor družbe Riko Janez Škrabec se po več letih vrača na lestvico najbogatejših (Foto: F.A.BOBO)

Od energetike do prehranskih dopolnil

Med največjimi letošnjimi pridobitniki so lastniki Kolektorja, katerih ocenjeno premoženje se je po izračunih Financ povečalo za približno 57 odstotkov. V ozadju je predvsem uspešno poslovanje elektroenergetskega dela skupine, zlasti črnuške Etre, proizvajalca energetskih transformatorjev. Povpraševanje spodbujajo velike naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo in podatkovne centre, rast poslovanja pa spremlja tudi izrazito povečevanje denarnih presežkov.

Uspeh skupine Kolektor je na lestvico pripeljal novinca Ivana Leskovca, ki ima 3,1-odstotni lastniški delež v Kolektorju. Finance njegovo premoženje ocenjujejo na 52,1 milijona evrov.

Najvišje uvrščeni novinec je sicer Blaž Gorjup, ustanovitelj skupine HCG, s 85,1 milijona evrov ocenjenega premoženja. Njegova podjetja Hermes Consilium, PharmaLinea in ErgoPharma povezujejo dobavo sestavin, razvoj ter proizvodnjo prehranskih dopolnil.

Pomemben mejnik za skupino je bil vstop francoske skupine Anjac Health & Beauty, ki je lani pridobila 47,51-odstotni delež HCG. Gorjup je ohranil približno tretjinski lastniški delež in tako ostaja pomemben udeleženec prihodnjega razvoja podjetja. S francoskim partnerjem so napovedali več kot 25 milijonov evrov naložb.

LA Lakers, Luka Doncic
Luka Dončić je s 149 milijoni evrov premoženja 23. najbogatejši Slovenec, ocenjuje revija Finance Manager (Foto: PROFIMEDIA)

Vračajo se znana podjetniška imena

Med povratniki je najvišje Andrej Poglajen, lastnik Trgograda, s sto milijoni evrov ocenjenega premoženja. Njegovo vrnitev na lestvico je omogočila predvsem prodaja stanovanj v ljubljanskem Bežigrajskem trojčku.

Na lestvico se vračajo tudi Blaž Miklavčič iz GH Holdinga, Bogdan Kronovšek in Nataša Besednjak, lastnika Kronoterma, Janez Škrabec iz Rika ter Boštjan Marovt. S 46,1 milijona evrov ocenjenega premoženja Marovt letos zaokroža stoterico najbogatejših Slovencev.

V stoterici štirje športniki, kmalu še peti?

Pri več kot četrtini uvrščenih na lestvico Finance vsaj del ocene utemeljujejo s kupninami od prodaje podjetij oziroma športnimi zaslužki. Pri 23 uvrščenih upoštevajo prejete kupnine, pri štirih pa ocenjene neto karierne zaslužke športnikov.

Med četverico športnikov ostaja najpremožnejši Luka Dončić, čigar premoženje Finance ocenjujejo na 149 milijonov evrov. To je 23 milijonov evrov več kot lani, njegova uvrstitev pa je 23. mesto.

Sledijo Goran Dragić z 69,4 milijona evrov, Jan Oblak s 65,2 milijona evrov in Anže Kopitar z 49,9 milijona evrov. Njihovo skupno ocenjeno premoženje znaša 333,5 milijona evrov, kar je 35,6 milijona več kot leto prej.

Uvrstitvi na lestvico se približuje tudi kolesar Tadej Pogačar. Ob nadaljevanju sedanjega trenda zaslužkov in pričakovanem zviševanju vstopnega praga bi se lahko med sto najbogatejših Slovencev uvrstil že čez dve leti, ocenjujejo Finance.