Po medu še meso, siri, jogurti: Slovenija v Bruslju za bolj jasno označevanje porekla živil

Od 14. junija letos bo v Evropski uniji (EU) obvezno navajanje vseh držav porekla medu po deležih v mednih mešanicah.

Namesto dosedanjih splošnih oznak, kot je “mešanica medu iz EU in držav zunaj EU”, bo moral biti na embalaži jasno naveden delež medu iz posamezne države. Potrošnik bo tako lahko natančno videl, ali izdelek vsebuje denimo 70 odstotkov medu iz Slovenije, 20 odstotkov medu iz Madžarske in 10 odstotkov medu iz Kitajske.

Pobudnica sprememb evropske direktive o medu, ki določa pravila označevanja porekla mešanic medu, je bila prav Slovenija. Ta je namreč leta 2020 skupaj s Portugalsko na zasedanju Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo predstavila pobudo za označevanje točnega porekla medu.

Prejšnja različica direktive je pridelovalcem in proizvajalcem medu sicer nalagala obveznost označevanja države izvora medu, vendar se je v primeru, da je bila mešanica medu po poreklu iz več kot ene države članice ali tretje države, proizvod lahko označil kot “mešanica medu iz držav EU”, “mešanica medu iz držav, ki niso članice EU” ali “mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU”.

Na medu in mešanicah medu bodo po novem označene vse države porekla v padajočem vrstnem redu glede na delež. Vsaka država članica pa bo lahko dodatno sprejela izjemo, da se pri mešanicah medu označujejo le štiri države z največjim deležem, če bo skupni delež mešanice medu iz teh štirih držav presegal 50 odstotkov celotne mešanice.

Če smo uspeli pri medu …

Zdaj pa je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) evropski poslanki Romani Tomc simbolno predala novo pobudo za spremembo evropske zakonodaje na področju označevanja izvora živil. Pobuda bo poslana Evropski komisiji in drugim državam članicam EU.

“Če smo lahko uspeli pri medu, verjamem, da lahko podobno ureditev dosežemo tudi za vso ostalo hrano. Potrošnik mora vedeti, od kod hrana prihaja, in se na podlagi tega odločiti, kaj bo kupoval in jedel,” je dejal predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč.

Na jogurtu poreklo sadja in mleka

“Trenutna ureditev omogoča, da so številni mešani izdelki – od hrenovk, salam, burgerjev in paštet do pic, sadnih jogurtov, sirov iz mešanega mleka in gotovih jedi – označeni zgolj s splošnimi navedbami, ki potrošniku ne razkrivajo dejanskega izvora surovin,” opozarjajo na zbornici, ki jo vodi Jože Podgoršek.

Zdaj predlagajo spremembo in – kot pri medu – natančno navajanje držav porekla po masnih deležih. “Namesto splošne oznake (porekla, op. a.) “EU/zunaj EU” bi bilo tako pri hrenovki jasno zapisano, da izdelek vsebuje denimo 80 odstotkov svinjine iz Slovenije in 20 odstotkov govedine iz Italije. Pri sadnem jogurtu bi bilo navedeno poreklo mleka in sadja, pri pici izvor sira, šunke in paradižnikove omake, pri siru iz mešanega mleka pa deleži in poreklo posamezne vrste mleka. Potrošnik bi tako že na embalaži natančno videl dejansko poreklo glavnih sestavin izdelka,” pravijo na zbornici.