Parlamentarni odbor: Predlog za začasno zadržanje “podtaknjenca” v zakonu neutemeljen

Odbor DZ za gospodarstvo, delo in šport je podprl mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da predlog poslancev Svobode in SD za začasno zadržanje izpodbijanega določila novele zakona o gospodarskih družbah pred ustavnim sodiščem ni utemeljen, poroča STA.

V Gibanju Svoboda in SD so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti 17. člena novele zakona o gospodarskih družbah, ki določa glasovalne pravice vzajemno povezane družbe v drugi vzajemno povezani družbi. To bi lahko prineslo velik poseg v upravljanje podjetja Gen-I, ki ga je do vstopa v politiko vodil prvak Svobode in nekdanji premier Robert Golob.

Nekateri mu očitajo, da zaradi specifične lastniške strukture še vedno obvladuje Gen-I. Gen energija ima več kot četrtino v družbah Gen-I in Gen-EL, ki sta lastniško povezani s po polovičnima deležema. Po spremembi zakona pa se v vzajemno povezanih družbah glasovalne pravice odvzamejo. V primeru Gen-I bi bila ob glasovalne pravice Gen-I in Gen-EL, več pa bi jih pridobila Gen energija kot večinski lastnik Gen-I.

Podrobneje o tem smo na Forbesu Slovenija pisali v članku Ali koalicija Janeza Janše s ‘podtaknjencem’ v zakonu cilja na Gen-I?.

Kaj pravijo v zakonodajno-pravni službi

Zakonodajno-pravna služba DZ bo mnenje glede vsebinskih navedb predlagateljev za ustavno sodišče še pripravila, danes je za odbor pripravila mnenje o predlogu za začasno zadržanje te ureditve. Čeprav pobudniki navajajo, da bi izvajanje ureditve povzročilo težko popravljive škodljive posledice za družbenike vzajemno povezanih kapitalskih družb, je ocenila, da predlog ni utemeljen.

Po njenih navedbah so škodljive posledice, ki jih zatrjuje predlagatelj, nekonkretizirane, saj ne navajajo niti enega primera, ko bi bila kapitalska družba z izpodbijano ureditvijo prizadeta. Po mnenju zakonodajno-pravne službe DZ izpodbijana ureditev v ničemer ne posega v premoženjski vidik korporacijskih pravic v kapitalskih družbah z namenom preprečevanja zlorab, vpisanih v zakonodajnem gradivu.

Možnost zlorab je najbolj očitna v primeru, ko imata vzajemno povezani družbi za drugega lastnika isto tretjo osebo, ki ima neposredno ali posredno več kot četrtino deležev v obeh vzajemno povezanih družbah, pri čemer ta oseba ni ena od teh vzajemno povezanih družb. Ta edina izjemna situacija za vzajemno povezane družbe ni nepopravljiva, so po pisanju STA še ocenili v zakonodajno-pravni službi DZ.

Korošec: Zadržanje bi povzročilo negotovost

Državni sekretar, pristojen za gospodarstvo, Leon Korošec je povedal, da vlada nasprotuje predlaganemu začasnemu zadržanju izvajanja izpodbijane določbe. “Novela prinaša premišljene varovalne mehanizme na področju korporativnega upravljanja,” je dejal. Izpodbijana ureditev po njegovih besedah ne posega v lastništvo, obstoj deležev ali v premoženjske pravice, ampak omejuje način izvrševanja upravljavskega upravičevanja v strogo določenih primerih.

Kot je dodal, je namen ureditve preprečevanje netransparentnih lastniških in upravljavskih struktur, omejevanje možnosti umetnega ustvarjanja glasovalnih moči prek vzajemnih kapitalskih povezav ter zagotavljanje neodvisnega in odgovornega upravljanja. Začasno zadržanje bi po njegovem mnenju povzročilo pravno negotovost, ker bi omogočilo sprejemanje ključnih odločitev in kadrovanje z glasovi tistih subjektov, za katere je zakonodajalec prepoznal, da izkrivljajo korporacijsko upravljanje, navaja STA.

Opozicija kritična do odsotnosti javne razprave

V Svobodi so bili kritični, da je vlada ureditev podtaknila v novelo, v katero so se prenašale evropske direktive, in da o tem niso opravili javne in strokovne razprave. “O tem predlogu ni bilo javne razprave, in ne vemo, kakšne bodo posledice,” je opozorila Sara Žibrat. “Zasebno pravo pravi, da mora biti država, kadar nastopa kot lastnica oziroma družbenica, v enakem položaju kot drugi lastniki,” je dodala Mateja Čalušić.

Andrej Klemenc (Svoboda) je ocenil, da bi morali, če bi bil nameni vlade dobri, spremembe 17. člena izpeljati drugače. “Zadeva je sporna iz celega kupa razlogov,” je opozoril. Vladimir Šega iz Levice pa je ocenil, da sprememba ni bila pripravljena dovolj premišljeno in da zakoni ne smejo biti prilagojen eni družbi.

V koaliciji so mnenje zakonodajno-pravne službe DZ in vlade pozdravili. Andrej Kosec iz SDS je menil, da bi morali te spremembe sprejeti že v prejšnjem mandatu. “Kdor je odgovoren, mora zaščititi strateško lastništvo države,” je dejal. Aleksander Reberšek iz poslanske skupine NSi, SLS, Fokus pa je Svobodi očital, da je sistem, ki ga brani, “sistem direktorske privatizacije, ko direktorji, ki niso lastniki, obvladujejo družbo, katere končni lastnik so davkoplačevalci”, stališča še povzema STA.