Objavljen seznam občin, kjer bo kratkotrajni najem omejen

Na seznam so bile po pojasnilih ministrstva za solidarno prihodnost uvrščene tiste občine, ki so v letih 2024 in 2025 hkrati izkazovale višjo nedostopnost stanovanj in višjo turistično aktivnost v stanovanjskih enotah od slovenskega povprečja.
Na seznamu občin z visokim tveganjem negativnih vplivov kratkotrajnega najema za leti 2027 in 2028 so Ankaran, Bled, Bohinj, Bovec, Cerklje na Gorenjskem, Gorje, Izola, Koper, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Preddvor, Radovljica in Žirovnica. V teh bo oddajanje omejeno na največ 60 dni v letu, lahko pa občine omejitev razrahljajo na do 270 dni.
V skladu z lani sprejetim zakonom o gostinstvu se lahko oddajanje stanovanj v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v teh občinah v prihodnjih dveh letih opravlja največ 60 dni v koledarskem letu, sporočilo ministrstva za solidarno prihodnost povzema STA.
Občine lahko sprejmejo lokalni splošni akt
Izjema pa bo veljala za tiste občine, ki bodo z lokalnim splošnim aktom, ki mora biti sprejet do 31. oktobra letos, določile drugačen časovni obseg oddajanja stanovanj v kratkotrajni najem, in sicer ga lahko omejijo na med 30 in 270 dni v letu.
Občine, ki niso na seznamu, lahko za določeno ali celotno območje določijo dovoljen časovni obseg oddajanja stanovanja v kratkotrajni najem v posameznem stanovanju v trajanju najmanj 60 dni v letu.
“Stanovanje mora biti v prvi vrsti namenjeno ljudem za dolgoročno bivanje. Z zakonom o gostinstvu smo občinam dali možnost, da sledijo potrebam lokalnega prebivalstva, ki imajo zaradi kratkoročnega oddajanja na voljo manj stanovanj za najem ali nakup,” je ob objavi seznama dejal minister za solidarno prihodnost, ki opravlja tekoče posle, Simon Maljevac, piše STA.
Sklep po njegovih pojasnilih temelji na jasnih in vnaprej določenih merilih, ki upoštevajo tako dostopnost stanovanj kot intenzivnost turistične dejavnosti.
“Občine imajo še vedno pomembno avtonomijo pri določanju konkretnih omejitev, država pa s tem ustvarja pravni okvir, ki varuje javni interes, kakovost življenja lokalnega prebivalstva in medsebojno povezano skupnost,” je izpostavil.
Na danes objavljeni sklep so se odzvali tudi v ministrovi stranki Levici, kjer se jim zdi nesprejemljivo, da je v občinah, kjer vlada huda stanovanjska kriza, lažje najeti stanovanje prek platforme Airbnb za podaljšan konec tedna kot pa ga najeti ali kupiti za dolgoročno bivanje.
“Zato je danes objavljeni sklep nov korak v boju proti stanovanjski krizi v delih države. Turisti namreč ne smejo imeti prednosti pred lokalnimi prebivalci. Z omejevanjem Airbnb sledimo tudi ugotovitvam Evropske komisije, ki je kratkoročno oddajanje stanovanj turistom prepoznala kot enega ključnih problemov na stanovanjskem trgu,” so zapisali v stranki.
Združenje sobodajalcev: Gre za napad na občine
Lani sprejeti zakon o gostinstvu je sicer naletel na močan odbor sobodajalcev, nasprotuje mu tudi del politike. T. i. tretji politični blok je pripravil predlog zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki med drugim predvideva začasno neuporabo zakona o gostinstvu. Poslanci nastajajoče koalicije predlog zakona o interventnih ukrepih podpirajo.
V Združenju sobodajalcev so ob objavi seznama ocenili, da gre za napad na občine, ki so v zadnjih desetletjih največ vložile v razvoj celoletne ponudbe in so tako “namesto nagrade za uspešno raztegovanje sezone prejele administrativno palico”.
Strokovnih podlag za prilagoditev omejitev (na med 30 in 270 dni) po mnenju združenja v praksi sploh ni mogoče pripraviti. Analize najemnega trga ni mogoče pripraviti, ker ni uradnih podatkov o dejanskih višinah najemnin in stanju najemnega trga, niti jih država sama ne spremlja, študije turističnih tokov pa, ker zahtevajo dolgotrajno spremljanje in jih ni mogoče verodostojno pripraviti v enem poletju, da bi občine lahko reagirale že to jesen.
Združenje opozarja tudi, da je ministrstvo zamujalo z objavo kriterijev in da so zaradi jesenskih lokalnih volitev zadnji roki za sprejemanje občinskih odlokov že v septembru.