Nemčija v primežu stagnacije razmišlja o nepredstavljivem, sindikati na nogah

Nemško gospodarstvo se v zadnjih letih spopada z dolgotrajno stagnacijo, zato vlada kanclerja Friedricha Merza išče nove načine za spodbujanje potrošnje in gospodarske aktivnosti. Med predlogi je tudi omilitev strogih pravil glede dela ob nedeljah, ki bi omogočila, da bi bilo na ta dan več trgovin odprtih, poroča ameriški poslovni časnik Wall Street Journal.

A načrt odpira občutljivo vprašanje ustavne zaščite nedelje kot dneva počitka, spremembam pa nasprotujejo tudi sindikati.

Ustavna zaščita nedelje namreč sega v leto 1919, zakon iz leta 1956 pa jo opredeljuje kot dan počitka. Ta status še danes predstavlja eno glavnih ovir za korenitejše reforme, saj bi njegova sprememba najverjetneje terjala poseg v ustavni okvir in ne zgolj spremembe zakonodaje.

Naj o nedeljah odločajo trgovci in kupci?

Razpravo o vnovičnem nedeljskem delovniku je sprožil osnutek predloga sprememb zakona nemškega ministrstva za delo, ki predvideva, da bi lahko pekarne in slaščičarne od 1. januarja prihodnje leto ob nedeljah obratovale do osem, knjižnice pa do šest ur.

Nemško trgovinsko združenje (HDE) meni, da ta ukrep ni dovolj. Njegov glavni direktor Stefan Ghent je za nemški časnik Bild dejal, da se zavzemajo za odprtje trgovin, s čimer bi mestna središča po njegovem mnenju ostala “privlačna in živahna.”

Cilj združenja je doseči, da bi bile trgovine po vsej državi lahko odprte od deset do dvanajst nedelj na leto.

Direktor trgovinskega združenja Berlin-Brandenburg Nils Busch-Petersen je šel še korak dlje in poudaril, da je čas, da se odločitev o nedeljskem odpiralnem času “prepusti trgovcem in kupcem”. Ob tem je opozoril, da vsakdo, ki v Nemčiji v nedeljo proda srajco, tehnično krši zakon, kar je po njegovih besedah v dobi spletnega nakupovanja “popoln nesmisel.”

Ekonomisti neenotni

Ekonomisti so na drugi strani glede takšnih sprememb neenotni. Kai Hudetz z Inštituta za raziskovanje trgovine (IFH) je poudaril, da je nedelja za večino spletnih trgovin že zdaj najmočnejši dan v tednu, kar nakazuje, da bi lahko podoben potencial izkoristile tudi fizične trgovine.

Nemški inštitut za ekonomske raziskave (Ifo) je v svoji analizi ugotovil, da za omejevanje odpiralnega časa trgovin ni trde ekonomske podlage in da bi liberalizacija pozitivno vplivala na gospodarstvo. Predlagal je popolno odpravo omejitev ob delovnih dneh, odločanje o nedeljskem obratovanju pa bi prepustil lokalnim oblastem.

Profesor na Univerzi Erlangen-Nuremberg na Bavarskem Michael Oberfichtner, ki se ukvarja z raziskovanjem trga dela, pa je opozoril, da bi imele trgovine na podeželju lahko težave pri zagotavljanju zadostnega števila zaposlenih. Dodaten dan obratovanja pa bi za lastnike pomenil tudi višje stroške dela in energije. Po ocenah trgovinskega združenja fizične trgovine zaradi konkurence spletnih platform vsako leto izgubijo približno 2,5 milijarde evrov prihodkov, kar naj bi panogi doslej odneslo okoli 40 tisoč delovnih mest.

Sindikati odločno proti

Nemški sindikat Verdi medtem liberalizacijo obratovalnega časa odločno zavrača. Članica vodstva sindikata, ki je pristojna za področje trgovine, Silke Zimmer, je dejala, da je prosta nedelja za zaposlene v maloprodaji edini predvidljivi dela prost dan v tednu, ki ga lahko namenijo družini, prijateljem ali prostovoljstvu, in da mora tako tudi ostati.

V sindikatu so že napovedali, da bodo pravico do proste nedelje, če bo treba, branili tudi pred nemškim zveznim ustavnim sodiščem.

Pravni izziv

Izziv pri liberalizaciji tega področja, če bi zanjo obstajala politična volja, pa bi lahko bile spremembe zakonodajnega okvirja. Urejanje odpiralnega časa trgovin je od leta 2006 izključno v pristojnosti posameznih dežel. Vsaka od 16 nemških zveznih dežel ima svojo zakonodajo o odpiralnem času in različne omejitve glede števila delovnih nedelj na leto. Te so praviloma vezane na “posebne priložnosti,” kot so sejmi ali mestne prireditve.

To pomeni, da zvezna vlada, tudi če bi to želela, ne more enostransko določiti splošnega nedeljskega odpiralnega časa trgovin za vso državo. Zvezna vlada lahko tako spreminja zgolj splošni okvir in posamezne sektorske izjeme, kot sta denimo predlog o nedeljskem odprtju pekarn in knjižnic.

Da bi dosegli širše soglasje za odprtje trgovin ob nedeljah, pa bi morali usklajeno ukrepati vlade in parlamenti vseh 16 zveznih dežel, med katerimi nekatere, denimo Bavarska, tradicionalno ohranjajo strožja pravila.

Dodatno oviro predstavljajo tudi nemška sodišča, ki obstoječe izjeme praviloma razlagajo restriktivno. Kadar lokalne oblasti dovolijo odprtje trgovin ob nedeljah brez dovolj konkretnega razloga, sodišča takšne odločitve po tožbah sindikata Verdi ali cerkvenih združenj pogosto razveljavijo. To trgovcem povzroča nenehno pravno negotovost tudi znotraj sedanjega, že tako omejenega sistema.

Velike reforme realno ni pričakovati

Zato se bolj kot velika reforma zdi realen scenarij serije sprememb zakonodaje, ki se bodo med posameznimi zveznimi deželami razlikovale. Nekatere, kot sta Bavarska in Hassen, že pripravljajo spremembo zakonodaje, s katerimi bi ob nedeljah dovolile obratovanje popolnoma avtomatiziranih trgovin brez osebja.

Kljub pritisku trgovinskega lobija, se torej celovita liberalizacija nedeljskega dela zdi precej oddaljena.

Za potrošnike bi spremembe tam, kjer bi jih uvedli, pomenile predvsem večjo prilagodljivost pri nakupovanju. Za zaposlene v maloprodaji pa je učinek lahko dvojen – na eni strani bi se odprla nova delovna mesta in dodatne izmene za tiste, ki bi jih želeli, na drugi pa bi lahko izgubili zagotovljen prosti dan.