Golob: Vlada bo spremljala dvig omrežnin za podjetja, zakon je plan B
"Novi tarifni sistem prinaša preveč negotovosti, vlada bo takoj vpeljala delovno skupino, ki bo vzpostavila sistem nadzora," je na vrhu gospodarstva med drugim napovedal premier Robert Golob, ki se je dotaknil tudi ukrepa skrajšanega delovnika.
Dober teden dni po dolgi in burni seji odbora državnega zbora (DZ) na temo omrežninskega sistema, ki je v veljavi od začetka oktobra, politika pa ga želi zamrzniti ali korenito spremeniti, je danes o tem na vrhu gospodarstva na Brdu pri Kranju spregovoril predsednik vlade Robert Golob.
“Novi tarifni sistem prinaša preveč negotovosti, vpeljan je bil naivno, učinki so močnejši, kot se je pričakovalo,” je premier Golob dejal v nagovoru gospodarstvenikom.
Napovedal je, da bo vlada takoj vpeljala delovno skupino, ki bo vzpostavila sistem nadzora. Predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo in GZS bodo spremljali, ali je sistem pravičen in sorazmeren. Preučili pa bodo tudi možnost, da se z zakonom poseže v tarifne postavke. “Verjamem, da bomo to ugotovili kmalu, saj so računi že v hiši in bo analiza enostavna.”
Premier je omenil tudi ukrep skrajšanega delovnika. “Vem, da se vsi v tej dvorani soočate z enim fenomenom, to je pomanjkanje naročil. Razumem, da to ni vaša krivda. Naloga vlade je, da to prepozna ter naslovi takoj in učinkovito, zato pripravljamo ukrep skrajšanega delovnika. Ukrep, ki se niti približno ne ukvarja s socialo, temveč s konkurenčnostjo. Verjamem, da moramo ukrep pripraviti do konca leta in ga uveljaviti čim prej v prihodnjem letu,” je gospodarstvenikom dejal premier Golob.
Dodal je, da naj bi bila izhodišča drugega paketa davčnih sprememb, ki naj bi razbremenili delo, znana do konca leta.
GZS: Naša svarila so se uresničila
Na ponedeljkovem brifingu za medije je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal dejala, da se je na oktobrskih računih za električno energijo, ki jih prejemajo podjetja, pokazalo, da so bila svarila zbornice o močnem skoku zneskov pravilna. Pri tem je opozorila, da je bil oktober nižja sezona, zato v novembru pričakuje še dodatno zvišanje.
Tu povejmo, da je agencija za energijo napovedovala dvig omrežnine za industrijo, ki naj bi do zdaj plačevala premalo, medtem ko naj bi mnoga podjetja plačevala približno enako kot do zdaj.
Podatkov o dvigu stroškov v posameznih podjetjih Nahtigal ni podala, je pa nekaj industrijskih podjetij podatke javno objavilo. V Iskri, ki jo vodi Klemen Šešok, bo po njegovih navedbah v objavi na LinkedInu omrežnina za november višja za 77 odstotkov. Absolutnega zneska ni navedel. Je pa zapisal, da se jim znesek tako zviša, čeprav “ni kvadratnega metra naše strehe, ki ne bi bila pokrita s fotovoltaiko, da imamo kogeneracijo, da smo pozimi praktično samozadostni, da imamo celo tri baterije, lastni sistem upravljanja z energijo”, je zapisal Šešok in dodal, da naj bi bilo stanje drugje “še slabše”.
V podjetju Livar, ki je nedavno zaprl obrat v Ivančni Gorici in vso dejavnost izvaja v obratu v Črnomlju, bi se po navedbah predsednika uprave Roka Rozmana za STA letni strošek omrežnine “po optimističnih ocenah” lahko povečal z okoli 400 na okoli 700 tisoč evrov.
Šimonka: Nov omrežninski sistem je “kapljica čez rob”
Predsednik GZS Tibor Šimonka je danes nov omrežninski sistem opisal kot “kapljico čez rob” po velikih podražitvah energentov v zadnjih letih.
GZS se sicer v deklaraciji današnjega vrha zavzema za zavezo, da bi zmanjševali uvozno odvisnost pri elektriki, ki je po navedbah Nahtigal edini energent, kjer je lahko Slovenija samooskrbna. Ali pa vsaj, da tega deleža glede na 2023, ko smo bili 91-odstotno samooskrbni, ne bi povečevali.
Zbornica se zavzema tudi za dolgoročne pogodbe za energente (kar poveča predvidljivost cen), za nadaljevanje projekta JEK2, za novo, že peto posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. Tu povejmo, da četrte posodobitve načrta kljub drugačnim napovedim resornega ministrstva še nismo poslali v Bruselj. Zato nam je Evropska komisija nedavno izrekla opomin.
Na GZS menijo, da mora država imenovati ekipo strokovnjakov, ki bi pregledala možne scenarije naše oskrbe, v kateri pa bi morala jedrska energija imeti “ključno vlogo”. V novi verzijo NEPN želijo tudi več denarja za prilagajanje gospodarstva.
Ne morejo se prilagoditi
Zavedamo se, da moramo z energenti ravnati skrbno in vlagati v zeleni prehod, a kljub temu moramo skrbeti za primerljive pogoje poslovanja, kot jih imajo v drugih, konkurenčnih državah, je medijem dejala Nahtigal.
Največja zamera novemu omrežninskemu sistemu je, kot je dejala, da gospodarstvo nima ne časa ne prostora za prilagajanje, saj prvi omrežninski blok pozimi velja 11 ur dnevno (med 7. in 14. uro ter 16. in 20. uro).
Dodala je še, da so prve izračune učinkov omrežnine dobili šele v začetku tega leta, da ni bilo prehodnega obdobja. Zanikala je navedbe agencije za energijo, da se borijo za peščico podjetij in da je omrežnina le manjši del stroška elektrike. “Pri trenutnih cenah gre res pri marsikaterem podjetju za pet odstotkov celotnega stroška, pred krizo, ko so bile cene elektrike nižje, pa je omrežnina pomenila med 12 in 15 odstotki,” je dejala Nahtigal.
V pričakovanju odziva agencije
GZS čaka na odgovor agencije za energijo državnemu zboru, katerega sklepi gredo tudi v prid poslovnim odjemalcem, je dejala Nahtigal. Kot smo pisali, je odbor za infrastrukturo, ki ga vodi nekdanji piarovec agencije, zdaj poslanec Svobode Tomaž Lah, agencijo pozval, naj pripravi ukrepe za zmanjšanje razlik med stroški v nižji in višji sezoni, omili zvišanja omrežnine za tiste, ki so vlagali v rešitve zelenega prehoda, uvede prehodno obdobje za gospodinjstva in podjetja.
Agencija mora na poziv odgovoriti do petka. Povejmo pa, da je vprašanje, ali lahko v odgovoru pričakujemo kakšno odločitev agencije, da prilagodi sistem. Po naših informacijah se namreč od prejšnjega ponedeljka svet agencije, ki bi lahko odločal o spremembi metodologije oziroma omrežninskega akta, ni sestal, naslednjič pa se sestane 5. decembra – torej teden dni po roku, do katerega mora agencija odgovoriti poslancem.
Kilava bilanca preteklih obljub
Medtem ko gospodarstveniki danes pričakujejo informacije premierja, kako jim vlada lahko pomaga pri spopadanju s povišanimi stroški energentov, pa pregled preteklih obljub kaže, da se te niso ravno dobro postarale.
Pred dvema letoma, na vrhuncu energetske krize, je na vrh poleg gospodarskega ministra Matjaža Hana prišel minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, premier Golob pa je udeležbo tik pred zdajci odpovedal.
Kumer je povedal, da je vlada na dopisni seji sprejela uredbo, ki določa zgornjo mejo cen električne energije za podjetja. Nahtigal je dejala, da se ji je odvalil kamen od srca, a že naslednji dan se je izkazalo, da je učinek uredbe majhen. Izračun ministrstva je namreč pokazal, da bi ukrep podjetju, ki je dobilo ponudbo s ceno 466 evrov za megavatno uro (MWh) za višjo tarifo in 342 evrov za nižjo tarifo ceno znižal na 438 evrov za višjo in 278 evrov za nižjo tarifo, torej za nekaj odstotkov.
Podjetja so naprej opozarjala na visoke cene, vlada pa je pozneje sprejela še zakon o pomočeh podjetjem in regulacijo cen elektrike za mikro, mala in srednja podjetja.
Lani se je vrha udeležil tudi premier Golob, ki je napovedal davčno reformo in izboljšave zakona o “štempljanju”. Med drugim je dejal, da je treba do konca prvega četrtletja priti do izhodišč, kako jo izpeljati, da bomo lahko “na koncu ustvarili več in več tudi imeli”. Leto dni pozneje je pripravljen zgolj prvi paket davčnih sprememb.
Prav tako ni sprememb oziroma “izboljšav” zakona o evidentiranju delovnega časa, kot jih je poimenoval Golob. Minister za delo Luka Mesec leto dni pozneje sicer pripravlja predlog sprememb, ki pa očitno še nima soglasja delodajalske strani.
Kot je minister pojasnil po včerajšnjem sestanku s šefom Obrtne zbornice Slovenije (OZS) Blažem Cvarom, je na mizi zdaj predlog, da se ohrani popisovanje prihoda in odhoda z dela, iz zakona pa naj bi umaknili obveznost evidentiranja odmora. Pri evidentiranju tega, ali gre za prerazporejeni delovni čas, nadurno delo, praznično oziroma nedeljsko delo ali delo v posebnih okoliščinah, pa naj bi se frekvenca popisovanja zmanjšala z dnevnega na tedensko.
A glavni izvršni direktor GZS za socialni dialog Mitja Gorenšček je ta teden dejal, da soglasja socialnih partnerjev glede tega zakona ni in da bodo na decembrski seji nadaljevali z usklajevanji, iz česar lahko sklepamo, da gospodarstvo s predlogom ni zadovoljno.