Kje se je zataknil zakon, ki bi omogočil 30-urni delovnik
Zakonska ureditev 30-urnega delovnega tedna je še vedno med cilji ministra za delo Luka Mesca. A realizacija bo težka.
Minister za delo Luka Mesec še ni obupal nad idejo uzakonitve možnosti 30-urnega delovnega tedna, realizacija pa bo težak zalogaj, piše STA. Gospodarstvo meni, da bi tudi prostovoljno skrajšan delovnik povečal kadrovske težave in ogrozil več panog, zagovorniki pa, da se podjetjem vendarle splača, saj prinaša rast produktivnosti in upad bolniških staležev.
“V dogovoru s socialnimi partnerji bomo spodnjo mejo fonda ur za poln delovni čas postopoma znižali na 30 ur tedensko ob nespremenjeni 40-urni zgornji meji, kar bo delodajalcem omogočilo skrajšanje polnega delovnega časa, zaposlenim pa polne pravice iz naslova delovnega razmerja za poln delovni čas,” se je koalicija pred nastopom mandata zavezala v koalicijskem sporazumu.
Ministrstvo za delo je skušalo možnost 30-urnega delovnega tedna v zakonodajo vpeljati že ob lanskem posegu v zakon o delovnih razmerjih, a so delodajalci temu nasprotovali. Ne glede na hude zaplete v socialnem dialogu, ki so sledili pogajanjem o tem zakonu – predstavniki gospodarstva so namreč za skoraj leto dni zapustili Ekonomsko-socialni svet -, na ministrstvu nad to idejo še niso obupali.
“Zadeva je še vedno aktualna in bo zagotovo predmet pogajanj tudi v drugem krogu sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih. Prepričani smo, da je skrajšanje delovnega časa smiselna in potrebna usmeritev. Paradoksalno je, da je od uvedbe osemurnega delovnika prišlo do izjemnega tehnološkega napredka, zaradi česar bi morali delati manj, vendar smo postali celo bolj obremenjeni kot prej,” so poudarili za STA.
Gospodarstvo: zaradi malice delovni teden že tako krajši
A to bo težak zalogaj, gospodarstvo je namreč še vedno proti, četudi bi bil skrajšani delovnik prostovoljna odločitev podjetja. Zakaj? Predvsem zaradi trenutne situacije na trgu dela, odgovarjajo v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS).
Tudi v primeru prostovoljnega skrajševanja delovnega časa bi namreč prišlo do višjih stroškov, saj bi bilo treba za ohranitev obsega proizvodnje ali storitev zaposliti večje število delavcev, je za STA opozoril generalni sekretar ZDS Miro Smrekar. “S tem se dodatno potencira problem pomanjkanja delavcev,” je prepričan. “Hkrati študije kažejo, da so koraki v to smer pri delovnem času možni predvsem tam, kjer gospodarstvo dosega visoke ravni produktivnosti,” je dodal.
Smrekar je spomnil še na specifičnost slovenske ureditve, ki odmor za malico šteje v delovni čas; realno je tako delovni teden v Sloveniji že tako dolg 37,5 ure, in ne 40 ur. Delodajalci so se zato v zadnjih pogajanjih o zakonu o delovnih razmerjih vnovič zavzeli za izvzem odmora za malico iz delovnega časa.
“Ideja o 30-urnem delavniku je vsekakor privlačna, zlasti za mlade, vendar pa je v praksi za številne obrtne panoge neizvedljiva. Tudi če se delodajalec sam odloči za to možnost, se moramo zavedati negativnih posledic na druge panoge, kjer uvedba 30-urnega delovnika ni možna zaradi narave dela in zlasti v luči vsesplošnega pomanjkanja kadra, od gostinstva, prevozništva, pa do zdravstva, šolstva in tako dalje,” so za STA izpostavili tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.
Kot so dodali, bi vsa delovna mesta, ki zahtevajo vsaj osemurno prisotnost dnevno in tudi delo ob koncih tedna, sčasoma postala nekonkurenčna. Posledično naj bi bil ogrožen obstoj številnih panog.
Ambasadorka skrajšanega delovnika: plusi tudi za podjetja in državo
V sindikalnih vrstah so skrajšanju delovnega tedna pričakovano naklonjeni, se pa zavedajo, da v aktualnih razmerah ni mogoče pri vseh delodajalcih oziroma v vseh dejavnostih. Zato bi bilo pomembno, da se prehod na 30-urni delovni teden omogoči z zakonom ali s kolektivno pogodbo, s katero bi se delodajalec in sindikat dogovorila o obsegu polnega delovnega časa, tak dogovor pa bi predstavljal tudi varovalko za prejemke zaposlenih na takšnem delovnem času, je za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Prednosti 30-urnega delovnega tedna naj bi bilo več. Delavci so bolj motivirani in lojalni podjetju, saj te ugodnosti ne nudijo vsi delodajalci, bolj so osredotočeni na delo in delovne cilje, “saj imajo manj časa, da opravijo svoje delo in se naučijo bolj efektivne samoorganizacije”, ker so bolj učinkoviti, pa so bolj zadovoljni z delom, je za STA naštela ambasadorka uvajanja krajšega delovnega časa Jasmina Alić. Starejšim delavcem skrajšan delovni čas omogoča lažji prehod iz delovnega življenja v upokojitev, mladim pa lažji prehod iz šolanja oziroma od pridobivanja prvih delovnih izkušenj v delovno aktivno življenje, je dodala.
Poleg tega skrajšan delovnik zaposlenim omogoča boljše ravnovesje med poslovnim in zasebnim življenjem oziroma dovolj prostega časa. “Dokazano je, da zaposleni odkrijejo nov hobi ali postanejo bolj športno aktivni,” je pojasnila sogovornica. Delavci na skrajšanem delovniku poročajo o zmanjšanjem stresu, manj je izgorelosti. Statistično gledano so manj odsotni z dela, je povedala.
Ob manj bolniških odsotnostih je omenila še druge pluse za podjetja – med pomembnejšimi dvig produktivnosti in posledično višji dobiček. “Podjetja, ki ponujajo skrajšan delovni čas, so bolj zaželena med iskalci zaposlitve, tako da imajo boljši ugled in prepoznavnost. Povečata se število prijav na njihove oglase in privlačnost blagovne znamke delodajalca pri pridobivanju novih talentov,” je navedla.
“Skrajšan delovni čas na dolgi rok prinaša tudi številne prednosti državi, saj se z njim povečujeta fleksibilnost trga delovne sile in uspešnost izvajanja družinske politike oziroma nataliteta države. Zmanjšujejo se brezposelnost in, kar je najbolj pomembno, stroški, povezani z bolniškimi odsotnostmi z dela,” je nadaljevala Alić. Države, ki omogočajo skrajšan delovni čas in ugodno socialno politiko, so po njenih besedah bolj privlačne tudi za privabljanje tujega kadra.
V tujini skrajšani delovnik vsako leto uvede 200 podjetij
Slovenija torej v nasprotju z drugimi državami še nima ustreznih zakonskih podlag, da bi lahko zaposleni delali skrajšan delovni čas, denimo štiri dni v tednu, in ob tem obdržali vse zakonske pravice, kot jih imajo, če delajo 40 ur na teden. “Kljub temu smo naklonjeni novostim, radi bi bili konkurenčni in v koraku s časom, zato je kar veliko podjetij, ki že imajo štiridnevni delovni teden, pa se ne želijo javno izpostavljati. Med njimi prevladujejo IT-podjetja, marketinška, tehnološka, farmacevtska in storitvena podjetja ter nekaj manjših proizvodnih podjetij,” je razkrila sogovornica.
V tujini pa na štiridnevni delovni teden letno povprečno preide 200 delodajalcev, med njimi so svetovno znana podjetja, kot so Atom Bank, Microsoft Japan, Morrisons, Toshiba, Panasonic.