Kdaj vse Slovenija ne bo mogla glasovati v Svetu Evropske centralne banke

Po tem, ko se slovenska politika ni mogla dogovoriti glede novega guvernerja centralne banke, danes začasno vodenje Banke Slovenije (BS) in Sveta BS prevzema namestnik guvernerja Primož Dolenc, ki je slovensko centralno banko začasno že vodil osem mesecev, in sicer od maja 2018, ko je dotedanji guverner Boštjan Jazbec predčasno končal mandat zaradi odhoda na novo evropsko funkcijo, do konca istega leta.

A kot so razkrili na N1, Dolenc ne bo imel čisto vseh pooblastil kot guverner s polnim mandatom. Med drugim ne bo imel glasovalnih pravic v Svetu Evropske centralne banke (ECB).

Kot so pojasnili na slovenski centralni banki za N1, bo po dosedanji praksi ECB predstavnik Banke Slovenije vabljen na seje Sveta ECB, kjer pa ne bo imel glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike.

Zakaj je pomembno imeti glasovalne pravice v Svetu ECB

Da Slovenija ostaja brez glasovalnih pravic v Svetu ECB, ni nepomembno, saj je Banka Slovenije na evropsko centralno banko prenesla večino pristojnosti, leta 2007 z uvedbo evra in vstopom v evrsko območje denarno politiko, leta 2014, kot je za TV Slovenija poudaril ekonomist Igor Masten, pa še nadzor nad veliko večino slovenskega bančnega sistema. “Zgolj majhne banke so še trenutno pod neposrednim nadzorom Banke Slovenije, pa še ta deluje po enotnih pravilih,” je poudaril Masten.

Svet ECB je najvišji organ odločanja v Evropski centralni banki. Sestavlja ga šest članov Izvršilnega odbora in 20 guvernerjev nacionalnih centralnih bank držav evrskega območja. Običajno se sestaja dvakrat mesečno. Vsakih šest tednov oceni gospodarska in denarna gibanja ter sprejme sklepe o denarni politiki. Na ostalih sejah razpravlja predvsem o vprašanjih, povezanih z drugimi nalogami in pristojnostmi ECB in Eurosistema. Zaradi ločitve denarne politike od bančnega nadzora Svet ECB o teh dveh področjih razpravlja na ločenih sejah, pojasnjujejo na spletni strani ECB.

Rotacijski sistem glasovanja

Slovenija sicer nima vedno glasovalne pravice. S širitvijo evrskega območja 1. januarja 2015, ko je vanj vstopila Litva, je bil namreč uveden sistem, po katerem si guvernerji nacionalnih centralnih bank izmenjujejo pravico do glasovanja na sejah Sveta ECB, medtem ko imajo člani Izvršilnega odbora stalno glasovalno pravico. Takšno spremembo sistema glasovalnih pravic je Svet ECB predvidel že decembra 2002.

Rotacija omogoča Svetu, da ohranja sposobnost ukrepanja tudi v času, ko se število držav evrskega območja postopno povečuje, z njim pa tudi število članov Sveta. V skladu s pogodbama o Evropski uniji je moral biti sistem rotacije uveden takoj, ko je število guvernerjev preseglo 18, kar se je zgodilo 1. januarja 2015, ko je Litva vstopila v evrsko območje, je pojasnjeno na spletni strani ECB.

Države evrskega območja so razdeljene v skupine glede na velikost njihovega gospodarstva in finančnega sektorja. Za razvrstitev guvernerjev v skupine je bil določen vrstni red. Guvernerji držav, ki so uvrščene od prvega do petega mesta – trenutno so to Nemčija, Francija, Italija, Španija in Nizozemska – si delijo štiri glasovalne pravice. Vsi ostali, to je 15 po vstopu Hrvaške 1. januarja 2023, si delijo 11 glasovalnih pravic. Rotacija glasovalnih pravic poteka mesečno.

Kdaj Slovenija ne bo glasovala

V skladu z rotacijskim sistemom ima v leti 2025 Slovenija glasovalno pravico vse mesece, razen maja, junija in decembra. Dvodnevna zasedanja Sveta ECB o denarni politiki, na kateri se odloča o višini obrestnih mer, bodo letos osemkrat. Prvo bo 29. in 30. januarja, nato še v začetku marca, sredi aprila, v začetku junija, konec julija, sredi septembra, konec oktobra in sredi decembra.

Slovenija torej v skladu z rotacijskim glasovalnim sistemom ne bo mogla glasovati na junijskem in decembrskem zasedanju. Kolikokrat v resnici ne bo glasovala, pa bo odvisno od tega, kako hitro se bo slovenska politika poenotila o novem guvernerju, najverjetneje vsaj še na januarskem zasedanju ne, saj je malo verjetno, da bi v Državnem zboru novega guvernerja potrdili že do 29. januarja.

Kot smo pisali, analitiki pričakujejo, da bi v Frankfurtu lahko v celotnem letu 2025 obrestne mere znižali za 100 bazičnih točk.