Kako ugotoviti, ali ste odvisni od nakupovanja – to so simptomi
Svetovna zdravstvena organizacija odvisnosti od nakupovanja ne uvršča med duševne bolezni, a mnoge klinike vseeno ponujajo zdravljenje simptomov.
Nakupovanje sprošča dopamin in endorfine, kar nam daje občutek sreče in zadovoljstva, še posebej ko najdemo kaj na razprodaji. Toda psihologi opozarjajo tudi na nevarnosti kompulzivnega nakupovanja, ko se pred nakupom težko zadržimo ali o nakupovanju pogosto razmišljamo.
Prvi je o odvisnosti od nakupovanja pisal nemški psihiater Emil Kraepelin pred skoraj stotimi leti, sodeč po članku britanskega Royal College of Psychiatrists iz leta 2012. Kraepelin je motnjo imenoval oniomanija (iz grških besed ‘onios’, ki pomeni na prodaj, in ‘manija’, ki pomeni norost), danes pa ji strokovnjaki pravijo tudi kompulzivna nakupovalna motnja (compulsive buying disorder – CBD).
Kot v blogu piše Sky News, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) te oblike zasvojenosti ne uvršča med duševne motnje. Kljub temu jo v nekaterih rehabilitacijskih klinikah zdravijo. Strokovni zbornik Journal of Behavioural Addictions pa našteva šest simptomov zasvojenosti z nakupovanjem:
- pogosto razmišljanje o nakupovanju in neustavljiva želja po nakupu izdelka;
- zmanjšan nadzor nad nakupovalnim vedenjem;
- kupovanje izdelkov, ki jih ne uporabljate za namene, za katere so predvideni;
- uporaba nakupovanja za uravnavanje razpoloženja;
- negativne posledice po nakupu, kot so krivda, sram, dolgovi, težave v odnosih;
- negativno razpoloženje in kognitivni simptomi, če se poskušate ustaviti.
Različne vrste odvisnikov od nakupovanja
Rehabilitacijske klinike v nekaterih primerih zdravijo tudi odvisnost od nakupovanja. Britanska zasebna klinika Priory na svoji spletni strani piše: “Če ste odvisni od zapravljanja denarja in ugotavljate, da to vpliva na vaše finance, odnose, zdravje in kakovost življenja, je to prav tako resna odvisnost kot katerakoli druga.”
Fundacija Abbey Care pravi, da znaki zasvojenosti z nakupovanjem vključujejo žongliranje z več kreditnimi karticami, skrivanje ekstravagantnega zapravljanja pred družino, kopičenje stvari, ki jih sploh ne uporabljate, in jezo na vsakogar, ki vas poskuša ovirati pri zapravljanju.
Fundacija razlikuje tudi med različnimi tipi ‘šopaholikov’. Poznamo iskalce ugodnih kupčij, ki aktivno iščejo artikle v akciji. Poznamo zbiratelje, ki iščejo različice določenega predmeta in jih pogosto vodi želja po dokončanju niza podobnih predmetov.
Razkazovalci želijo kupiti artikle visoke vrednosti, takšni nakupi pa so pogosto vezani na posameznikov občutek samozavesti in lastne vrednosti. Podobno so lovci na trofeje odvisni od kupovanja redkih, dragih artiklov, katerih najdba jim daje občutek zadovoljstva.
Zadnji tip odvisnika od nakupovanja pa je bulimik. Ta vrsta odvisnosti je podobna motnji hranjenja, saj posamezniki opravljajo velike in pogoste nakupe, nato pa kasneje zahtevajo vračilo, da ublažijo finančne posledice.
