Kateri je glavni pomislek po najavi mega naložbe na Hrvaškem

Družba Pantheon Atlas LLC, v ozadju katere so hrvaški podjetnik Jako Andabak in konzorcij ameriških institucionalnih vlagateljev, je ta teden najavila gradnjo podatkovnega centra kapacitete enega gigavata (GW) v Topuskem na Hrvaškem. Sprva bodo vložili 13,5 milijarde dolarjev, skupna naložba pa bi lahko presegla 50 milijard dolarjev, so poročali hrvaški mediji.

Iz podjetja so sporočili, da je ta naložba največja v hrvaški zgodovini in tudi ena največjih zasebnih ameriških naložb v Evropi. Že zdaj so podpisali pismo o nameri o sodelovanju s hrvaško borzno družbo Končar, ki proizvaja energetsko infrastrukturo.

Kampus bo stal v Topuskem, približno 45 minut južno od Zagreba, na 310 hektarjev velikem zemljišču, ki ga je mogoče razširiti na 450 hektarjev.

Hrvaška javnost se veseli naložbe, kakršni v hrvaški zgodovini ni para, a v medijih se pojavljajo tudi pomisleki strokovnjakov, da nekatera pomembna vprašanja ostajajo neodgovorjena. Največ je govora okrog elektrike.

Objekt s tako zmogljivostjo bi ob stalnem delovanju pri polni moči teoretično porabil okoli devet teravatnih ur (TWh) elektrike letno, je za hrvaški N1 dejal IT strokovnjak Marko Rakar in dodal, da je to primerljivo s porabo mesta Zagreb. Ker gre za 40 odstotkov letne porabe celotne Hrvaške, se je vprašal, od kod bi dobili toliko elektrike.

Hrvaška na letni ravni ni samooskrbna z elektriko. Po podatkih portala Energy charts je lani uvozila okoli tri teravatne ure (TWh) električne energije (podatki na portalu so višji, a zato, ker ne upoštevajo polovico proizvodnje krške nuklearke, ki pripada Hrvaški).

Investitor: Vsa elektrika bo zelena

Največ pomislekov je povezanih z zagotavljanjem zadostnih količin elektrike. Ta je potrebna za napajanje več tisoč strežnikov in usmerjevalnikov, a tudi za potrebe hlajenja. Nenehno brnenje strojne opreme namreč ustvarja veliko toplote, zato je energija običajno največji del obratovalnih stroškov teh centrov.

Kot smo pisali, ameriški velikani, kot so Amazon, Microsoft in Google, svoje velike evropske podatkovne centre zaradi nižjih temperatur raje postavljajo v nordijskih državah, Nemčiji, na Irskem, Nizozemskem, ipd.

Podjetje, ki je izbralo našo južno sosedo, je nekaj podrobnosti o energetski oskrbi ta teden že razkrilo.

Poleg sončne elektrarne z močjo 500 megavatov (MW) v okviru samega centra, torej ‘za števcem’, in baterijskih sistemov z zmogljivostjo osmih gigavatnih ur (GWh) so načrtovani štirje neodvisni 400-kilovoltni daljnovodi. Ti bodo po navedbah družbe omogočili priklop do 5,2 gigavata (GW) dodatnih obnovljivih virov energije na hrvaško omrežje.

Kot pravijo, to omogoča nedavna razrešitev vprašanja plačila nadomestila za priključitev na elektroenergetsko omrežje, ki je vse od leta 2022 zavirala projekte obnovljivih virov energije na Hrvaškem. Hrvaška agencija za energijo Hera je nedavno sprejela pravila za investitorje in metodologijo za izračun priključnine, kar naj bi omogočilo nadaljevanje projektov. “Številka (5,2 GW, op. a.) temelji na podrobni analizi trenutnega poteka projektov in ugotovitvah hrvaškega operaterja prenosnega omrežja, zato smo zelo prepričani v njeno točnost,” so v podjetju Panttheon povedali za Forbes Slovenija.

V podjetju zagotavljajo, da bo vsa oskrba z električno energijo iz obnovljivih virov. “Z neodvisnimi proizvajalci električne energije smo sklenili sporazume o nakupu energije iz sončnih elektrarn,” pravijo in dodajajo, da ti vključujejo tudi jasne zaveze glede količin in cenovnih pogojev za dobavljeno elektriko. Kot pravijo, bodo več podrobnosti razkrili v bližnji prihodnosti.

.@SecretaryWright on the $50 billion data center American investment in Croatia:

“That's the greatest investment in Croatian history. That's just one deal. Many multi-billion dollar deals were signed in the last few days." pic.twitter.com/kPrWVj8n99

— U.S. Department of Energy (@ENERGY) April 30, 2026

Pomanjkanje stabilnih virov v regiji

Podatkovni centri in obnovljivi viri energije so, kot pojasni profesor in predstojnik laboratorij za preskrbo z električno energijo na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko Rafael Mihalič, slaba kombinacija, če v ozadju ni stabilnih virov energije.

Idealni energetski “plesni partner” podatkovnih centrov bi bile po njegovih besedah jedrske elektrarne ali učinkovite (a tudi drage) premogovne elektrarne, ki tako kot podatkovni centri ves čas delujejo s konstantno močjo.

A v naši regiji je pomanjkanje stabilnih virov. Na obzorju je sicer nekaj investicij, a gre za dolgotrajne projekte. Madžarska želi do 2034 priklopiti dve jedrski elektrarni Paks s skupno močjo 2,4 GW. Pri nas se bomo leta 2028 odločali o JEK2, ki pa bo tudi, če se zanj odločimo, zgrajen šele desetletje kasneje. Tudi Hrvaška ima načrte za gradnjo jedrske elektrarne, ki pa so še v povojih.

Medtem v vseh državah raste proizvodnja iz obnovljivih virov, ki pa je po oceni Mihaliča lahko dodaten vir, nikakor pa ne glavni. V času, ko proizvodnja iz obnovljivih virov ne bi dosegala porabe podatkovnega centra, bi morale razliko kompenzirati ostale elektrarne. V primeru obnovljivih virov so to ponavadi hidroelektrarne, ki lahko “zelo hitro in v velikem obsegu prilagajajo in zapolnjujejo vrzel med proizvodnjo OVE in porabo sistema v realnem času, torej vsako sekundo”, ali pa plinske elektrarne, ki pa imajo višjo stroškovno ceno proizvodnje.

“Kje bodo dobili elektriko, ki je v celi Evropi velikokrat primanjkuje, mi ni jasno,” zato ob novici o postavitvi podatkovnega centra na Hrvaškem pravi Mihalič.

Več dilem

Pomisleki v hrvaških medijih se nanašajo tudi na izvedljivost projekta v napovedanih časovnih okvirjih. Investitor je ob najavi projekta navedel, da je začetek gradnje načrtovan za leto 2027, dokončanje pa za začetek leta 2029. Kot piše Index.hr, je to težko predstavljivo ob dejstvu, da bodo potrebne spremembe prostorskih načrtov, študije vplivov na okolje in gradnja več sto kilometrov daljnovodov.

V medijih pa se izpostavlja še vprašanje realnosti napovedi glede števila delovnih mest. Podatkovni centri so visoko avtomatizirani objekti. Običajno zaposlujejo od nekaj deset do sto strokovnjakov, ne pa 1.500, kot napovedujejo Američani, je pisal index.hr.

Sodelovanje pri plinu in jedrski

“Projekt je v začetni fazi. Investitorji morajo predstaviti poslovni načrt, v katerem bodo predvideli, kako zagotoviti zadostno količino energije,” je o dilemah glede oskrbe z elektriko ta teden dejal hrvaški premier Andrej Plenković.

Dodajmo pa, da je bil ta teden v okviru srečanje Pobude treh morij najavljen cel paket energetsko-političnih pogodb med Hrvaško in ZDA. Najavili so krepitev dobav ameriškega plina krškemu terminalu za utekočinjeni zemeljski plin (LNG), ki že zdaj dve tretjini plina dobiva iz ZDA. Pa tudi korak naprej pri gradnji plinovodne povezave z Bosno in Hercegovino (BiH), kjer naj bi dela na bosanski strani izvajalo ameriško podjetje AAFS Infrastructure and Energy.

Državi sta podpisali tudi izjavo o okrepljenem sodelovanju na področju civilne rabe jedrske energije. kkot smo pisali, Hrvaška preučuje možnosti za gradnjo lastne jedrske elektrarne. Trenutno je nima, je pa polovična lastnica krške nuklearke (in upravičena do polovice njene elektrike). Poleg tega bodo Američani – kot pred časom pri nas – financirali študijo izvedljivosti za male modularne reaktorje (SMR) na Hrvaškem.