Hrvaška se je znebila boleče črne pike

Junija 2023 se je Hrvaška – takrat kot edina država Evropske unije (EU) – znašla na sivem seznamu organizacije za spremljanje načrtovanja pranja denarja in financiranja terorizma Financial Action Task Force (FATF). Jeseni istega leta je bila kot druga država EU dodana še Bolgarija.

Status, ki ga je Hrvaška delila z državami, kot sta Nigerija in Južni Sudan, je nakazoval na sistemske težave v boju proti pranju denarja in neučinkovitost državnih institucij. FATF za države na sivem seznamu uvede poostren nadzor.

Tako kot drugim državam na seznamu je organizacija tudi Hrvaški naložila več ukrepov. Med drugim, da mora izvesti oceno tveganja finančnih zlorab, vključno z zlorabami pravnih oseb in rabo gotovine v nepremičninskih poslih z namenom pranja denarja.

Težave z bankami in zahteve po razkrivanju

Kot je konec lanskega leta pisal HRT, je status poleg zmanjšanja ugleda Hrvaške povzročil težave nekaterim podjetjem. Na Hrvaškem registriranemu podjetju v lasti Alberta Gajšaka je ameriška banka zaradi statusa tvegane države celo zaprla bančni račun.

Šlo naj bi za finančno institucijo Mercury, ki naj bi v težavno situacijo pahnila več hrvaških startupov, je poročala Netokracija.

Uvrstitev na sivi seznam pa je neposredno vplivala tudi na slovenska podjetja, ki poslujejo s hrvaškimi partnerji. Ta podjetja morajo od junija 2023 uradu za preprečevanje pranja denarja poročati o gotovinskih in negotovinskih transakcijah, ki presegajo vrednost 15 tisoč evrov in ki so opravljene na plačilne račune hrvaških pravnih in fizičnih oseb ali na bančne račune, odprte na Hrvaškem.

Urad v letnem poročilu navaja, da se je zaradi tega že leta 2023 močno povečal obseg poročanih transakcij slovenskih podjetij – Hrvaška je seveda naš pomemben izvozni trg –, letos pa še bolj. Leta 2022 so na uradu prejeli 9.299 obrazcev, predlani 35 tisoč, lanski javno objavljeni seznam je obsegal že več kot 50 tisoč transakcij.

Korak naprej

Zdaj pa je hrvaško ministrstvo za finance objavilo, da Hrvaška po dveh letih ni več na sivem seznamu. FATF je po navedbah ministrstva ugotovil, da je Hrvaška “naredila korak naprej k bolj učinkovitemu sistemu preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma”.

Med drugim so FATF zadovoljili z naslednjimi ukrepi:

• izdelava ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma ter seznama ukrepov za njihovo blažitev,
• povečanje števila zaposlenih in krepitev analitičnih kapacitet v uradu za preprečevanje pranja denarja (zaposlili so 13 ljudi),
• izboljšanje kazenskega pregona pranja denarja.

Naš urad za preprečevanje pranja denarja kakšne novice o tem za zdaj ni objavil, pričakovati pa je, da bo umik Hrvaške s seznama prinesel tudi spremembe glede zahtev o poročanju za slovenska podjetja.

Pol milijarde kun na bančnem računu upokojenca

Goran Jeras iz Zadruge za etično financiranje je konec lanskega leta za hrvaški HRT dejal, da je bila uvrstitev na sivi seznam posledica problemov, na katere se je dolga leta opozarjalo, a so jih uradne institucije zanemarjale. Omenil je pomanjkljivo sodelovanje med institucijami, kot so centralna banka Hrvatska narodna banka, ministrstvo za finance, davčna uprava, preiskovalci gospodarskega kriminala in pravosodje.

Novinar Ivan Pandžić, ki je preiskoval afero Ina, pa je bil mnenja, da dejstvo, da se nekatere nepravilnosti raziščejo šele, ko se zgodi nekaj dramatičnega, govori o resnih pomanjkljivostih sistema. Pri tem je izpostavil primer Damirja Škugorja, nekdanjega vodje trgovanja s plinom v Ini. Škugor se je leta 2022 znašel v središču korupcijske afere, v kateri naj bi bila naftna družba oškodovana za več kot 130 milijonov evrov (več na tej povezavi).

Preiskovalci Uskoka so med drugim na računu Škugorjevega očeta našli pol milijarde kun (okoli 70 milijonov evrov), denar pa naj bi izviral iz Ine. Očeta se je v medijih prijel naziv “najbogatejšega šibeniškega upokojenca”.