ECB naj bi prvič po petih letih znižala obrestne mere: kaj to pomeni za vaš žep

Evropska centralna banka (ECB) bo na današnjem zasedanju predvidoma znižala obrestne mere za 25 bazičnih točk, in sicer glavno obrestno mero refinanciranja na 4,25 odstotka, obrestno mero mejnega posojila na 4,5 odstotka in obrestno mero mejnega depozita na 3,75 odstotka.

Za prvi dve ključni obrestni meri bo to prvo znižanje po marcu 2016, za depozitno obrestno mero pa prvo po septembru 2019.

Reuters pa piše, da je tik pred pričakovanim junijskim znižanjem vprašanje predvsem, ali bo junijskemu sledilo še kakšno znižanje obrestnih mer. Ali pa jih bo v luči trdovratne storitvene inflacije ter še vedno robustne gospodarske rasti ECB ohranila na relativno visokih nivojih?

Kje se bo znižanje poznalo

Ključne obrestne mere so pomembne za potrošnike, saj vplivajo na obrestno mero za posojila s spremenljivo obrestno mero (in s tem višino mesečnega obroka), na obrestne mere za nova posojila s fiksno obrestno mero ter na obrestne mere za depozite.

Če se ključne obrestne mere znižujejo, se posojila praviloma cenijo, obrestne mere za depozite pa višajo. Pri tem opozorimo, da se šestmesečni euribor, ki ga banke praviloma upoštevajo pri posojilih s spremenljivo obrestno mero, znižuje že od začetka lanskega leta. Tudi obrestne mere slovenskih bank za stanovanjska posojila se zadnje mesece znižujejo; po podatkih Banke Slovenije se je fiksna obrestna mera za stanovanjska posojila z ročnostjo nad 10 let od decembra do marca znižala s 4 na 3,8 odstotka.

To nakazuje, da je napovedano znižanje ključnih obrestnih mer lahko že (delno) vračunano v cene posojil.

Umirjanje inflacije

Razlog za to, da je ECB v dobrem letu dni obrestne mere dvignila za okoli štiri odstotne točke, je bila povišana inflacija. Evrska rast cen se je po prvem dvigu obrestnih mer julija 2022 še dvigovala in najvišjo vrednost dosegla oktobra 2022 (10,6 odstotka).

Do maja letos se je letna rast cen upočasnila na 2,6 odstotka. Slovenska je še malo nižja, 2,5 odstotka. A razlog za to, da ECB okleva z napovedmi nadaljnjih zniževanj obrestnih mer, je trdovratna inflacija v nekaterih segmentih, predvsem v storitvenem sektorju, kjer se pozna močen vpliv rasti plač. Storitvena inflacija se je maja povečala z aprilskih 3,7 odstotka na 4,1 odstotka.

Tudi splošna inflacija je še vedno nad ciljno vrednostjo dveh odstotkov, kar je po mnenju centralnih bank optimalna raven rasti cen. ECB pa vendarle napoveduje nadaljevanje trenda zniževanja; prihodnje leto naj bi tako povprečna inflacija znašala dva odstotka, v letu 2026 pa 1,9 odstotka.

Strah pred novim inflacijskim ciklom

Cilj mehanizma zviševanja obrestnih mer je, da z zviševanjem stroškov zadolževanja ter omejevanjem povpraševanja gospodinjstev in podjetij zavira gospodarsko aktivnost, s tem pa kroti inflacijo. Obseg posojil v evrskih državah se je v zadnjem letu zmanjšal, aktivnost upočasnila. Gospodarstvo evrskega območja se je v tretjem in četrtem četrtletju lanskega leta skrčilo za 0,1 odstotka, letos pa v prvem četrtletju beležilo 0,3-odstotno rast. Zaposlenost medtem ostaja relativno visoka.

Med analitiki prevladuje mnenje, da bo nadaljnje zniževanje obrestnih mer počasno. Če bi Frankfurt prehitro in občutneje sprostil denarno politiko, bi to sicer spodbudilo gospodarstvo, a tudi povečalo tveganje, da se bodo inflacijski pritiski ponovno okrepili, še preden bo dosežen dvoodstotni cilj.

Pričakovanja analitikov so razpeta med napovedjo dveh do treh znižanj obrestnih mer ECB v letošnjem letu. V ECB praviloma poudarjajo, da bo to odvisno od mesečnih gospodarskih gibanj.

Tokrat pred Fedom

Medtem ko je ECB z odločitvami glede obrestnih mer v preteklosti praviloma sledila ameriški centralni banki, zdaj kaže, da bo sama prva naredila korak v smeri znižanja, medtem ko se Fed zaradi vztrajnosti inflacije na drugi strani Atlantskega oceana za to še ni odločil.

Med analitiki teče debata, kolikšen razkorak si sicer tesno povezani ekonomiji lahko privoščita. Predsednica ECB Christine Lagarde je nedavno poudarila, da je ECB "odvisna od podatkov in ne od Feda". A kot pravijo ekonomisti, bi lahko imela razhajanja med politikama dveh najpomembnejših svetovnih centralnih bank pomembne finančne učinke, zlasti na devizne tečaje in prek tega na cene uvoženih izdelkov ter evrsko inflacijo.