Bruselj svetuje: več konkurenčnosti za Slovenijo, manj dolga za Francijo
V spomladanskem svežju ekonomskih priporočil je Evropska komisija Sloveniji predlagala krepitev gospodarske konkurenčnosti, nekatere druge države pa je pozvala k fiskalni vzdržnosti.
Evropska komisija je danes v okviru spomladanskega svežnja Sloveniji priporočila, naj okrepi gospodarsko konkurenčnost, med drugim z naslavljanjem pomanjkanja delovne sile in izboljšanjem pogojev za investicije. Med priporočili Sloveniji je še okrepitev zmogljivosti za upravljanje skladov EU, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).
Slovenija lahko gospodarsko konkurenčnost okrepi s spodbujanjem poslovne dinamike in ustvarjanja hitro rastočih podjetij. Pri tem so v Bruslju izpostavili pomen izboljšanja pogojev za investicije tveganega kapitala, institucionalne vlagatelje ter vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije.
Gospodarsko konkurenčnost lahko okrepi tudi z nadaljnjo okrepitvijo veščin, pri čemer naj tudi v okviru trenutnega posodabljanja učnih načrtov okrepi osnovne veščine. Poleg tega naj naslovi pomanjkanje delovne sile.
V drugem priporočilu je komisija slovenske oblasti pozvala, naj okrepijo zmogljivosti za upravljanje skladov EU. Pri tem je treba tudi pospešiti investicije ter ohraniti zagon pri izvajanju reform.
Poleg tega naj naslovi zamude pri izvajanju nacionalnega načrta za okrevanje, vključno s poglavjem REPowerEU, namenjenim odpravi odvisnosti od ruskih fosilnih goriv. Obenem naj pospeši izvajanje programov kohezijske politike, še piše STA.
Kritično do najbolj zadolženih članic
Komisija je izdala tudi opozorilo sedmim državam zaradi previsokega javnofinančnega primanjkljaja, ki presega evropsko smernico treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Te države so Francija, Italija, Belgija, Poljska, Slovaška, Madžarska in Malta. Romuniji se je opozorilo obetalo že prej.
V ospredju sta Francija in Italija kot drugo in tretje največje gospodarstvo v EU. V obeh državah javni dolg presega 100 odstotkov BDP. EU mejo javnega dolga postavlja pri 60 odstotkov BDP.
V Franciji, kjer je predsednik Emmanuel Macron po porazu na evropskih volitvah razpisal predčasne volitve, naj bi javni dolg prihodnje leto še naprej rastel in znašal 114 odstotkov BDP. Medtem se je zvišala zahtevana donosnost na francoske državne obveznice. To pomeni, da državo nadaljnje zadolževanje stane več.
V Italiji je lani dolg upadel na 137 odstotkov BDP, a se zdaj znova vzpenja. V treh letih bi lahko Italija prehitela Grčijo in postala najbolj zadolžena država v EU glede na BDP, piše Bloomberg.
Skrbem glede fiskalne vzdržnosti se je pridružila tudi Evropska centralna banka (ECB). Bančniki so opozorili, da morajo države članice evrskega območja takoj začeti zmanjševati dolg zaradi ogromnih dolgoročnih fiskalnih tveganj, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, izdatki za obrambo in podnebne spremembe, je opozorila banka.
“Ta razvoj dogodkov bi bil dovolj zahteven v izolaciji, države pa se bodo soočile z vsemi hkrati,” so pri ECB zapisali v sredo. “Posledično je treba ukrepati danes – zlasti v visoko zadolženih državah”, ki se spopadajo z visokimi obrestnimi merami.
