Bruselj potrebuje več sto milijard. V kateri davek bi privolila Slovenija

Po tem, ko je Evropska komisija lani objavila osnutek dolgoročnega proračuna Evropske unije (EU) v obdobju od 2028 do 2034, v katerem so opredelili, da za financiranje vseh ciljev – od kohezije do obrambe – potrebujejo dva tisoč milijard, so zdaj države članice pripravile svoj predlog.

Predlog ciprskega predsedstva pravi, da lahko Bruselj želeno zagotovi s 1.950 milijardami evrov, kar je približno dva odstotka manj od predloga komisije. A za nekatere je to še vedno preveč – tudi Nemčijo in Avstrijo –, za druge premalo.

V vsakem primeru pa je že jasno, da Bruselj proračuna ne more sestaviti brez vzpostavitve novih lastnih virov financiranja evropskega proračuna. Po ocenah komisije potrebuje okoli 66 dodatnih milijard letno ali 462 milijard evrov v celotnem sedemletnem okvirju.

Kot poroča bruseljska redakcija Euractiva, je Evropska komisija voditeljem držav članic na vrhu povedala oceno, da bi morali, če ne najdejo novih virov, porabo v naslednjem dolgoročnem proračunu EU zmanjšati za kar 40 odstotkov, kar bi seveda vplivalo na financiranje evropskih politik v obdobju med letoma 2028 in 2034.

Komisija dala pet predlogov, članice razdeljene

Proračun EU je vir financiranja vseh politik 27-članskega bloka – od podpore kmetom in razvojnih subvencij do izmenjav dijakov in študentov ter subvencij za zmanjšanje razlik v življenjskem standardu med državami članicami (tako imenovane kohezije).

Danes se večina financira iz neposrednih prispevkov držav članic, del sredstev pa predstavljajo tudi tako imenovani lastni viri EU: ta državam vzame tri četrtine pobranih carin, v bruseljsko blagajno se steka tudi del prihodkov od davka na dodano vrednost (DDV), pomemben delež prihodkov pa komisija ustvari z globami, obrestmi ..

A v novem proračunskem obdobju se potrebe po financiranju precej povečujejo. Kot smo pisali, EU poleg stalnih programov kmetijske in kohezijske politike potrebuje več denarja za financiranje ukrepov za večjo konkurenčnost ter naložb v obrambo, poleg tega mora leta 2028 začeti odplačevati dolg iz naslova NextGenEU.

Evropska komisija kot možne nove lastne vire predlagala dajatev za podjetja z več kot 100 milijoni evrov čistih prihodkov, prihodke iz sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ETS) in prispevek na podlagi deleža nereciklirane plastične embalaže, del trošarin na tobak ali prihodkov mehanizma za čezmejno ogljično prilagajanje (CBAM). Omenjenih pet davkov bi po predlogu komisije kot nove lastne vire za proračun EU uvedli s 1. januarjem 2028.

Za zdaj med državami članicami o teh predlogih ni soglasja. Francija vztraja, da brez novih evropskih davkov ne bo podprla dogovora, medtem ko so države, kot sta Švedska in Avstrija, do predlogov precej bolj zadržane. Poljska in Italija odločno nasprotujeta dajatvi, povezani z izpusti toplogrednih plinov, Nemčija in številne druge države pa ostro zavračajo uvedbo davka za podjetja.

Kot je poročal Reuters, pa je v razpravi tudi nekaj drugih predlogov, med drugim dajatev na izjemno bogastvo, na digitalne storitve, spletne igre na srečo in kapitalski dobiček iz kriptovalut.

Pa Slovenija?

Predsednik vlade Janez Janša, ki se je vrha EU udeležil prvič v tem mandatu, je pred srečanjem napovedoval, da se bo Slovenija zavzemala predvsem za ohranitev sredstev za kohezijo in kmetijstvo. Po navedbah v uradnih sporočilih vlade si ta prizadeva, da ti dve veliki postavki v evropskem proračunu “ne bi postali žrtev vseh novih pritiskov na evropski proračun, predvsem tistih, povezanih z obrambo”.

Kot je poročalo Delo, bi po predlogu ciprskega predsedstva Slovenija dobila nekaj sto milijonov evrov več teh sredstev kot po osnovnem predlogu komisije.

Po vrhu je slovensko predstavništvo pri EU na omrežju X objavilo povzetek izjave predsednika vlade Janše, da financiranje proračuna prek dela prihodkov od emisijskih kuponov (ETS) verjetno ne bo dobilo zadostne podpore.

Izrazil pa je pripravljenost za obdavčitev spletnih iger na srečo: “Nekateri pravijo, da gre za zelo velik znesek, in mi bi to podprli, če bi se stvari razvijale v to smer,” je dejal.

Očitno pa je v razpravi tudi predlog spremembe pri carinskem viru, po katerem bi Bruselj namesto zdajšnjih 75 odstotkov carinskih prihodkov pobral 90 odstotkov prihodkov. Janša je temu nasprotoval, češ da takšen ukrep ni v interesu Slovenije, ki ima lastno pristanišče.

“Do dogovora o evropskem proračunu je sicer še dolga pot, pogajanja o večletnem proračunu EU bodo zahtevna, saj imajo države različne interese. A veseli dejstvo, da so razprave v Evropskem svetu postale bolj vsebinske,” pa je Janša sam po seji objavil na omrežju X.

Nadaljevanje oktobra

Voditelji EU so Irsko, ki bo julija prevzela predsedovanje Svetu EU, pozvali, naj do oktobrskega vrha pripravi podlago za nadaljnjo razpravo o tej temi, pa tudi nov pogajalski okvir o obsegu sredstev za celotni proračun in posamezna področja.

Države članice morajo sporočiti svoje prednostne izbire glede prihodkov, da bo irsko predsedstvo lahko oktobra doseglo kompromis. Cilj, da bi dogovor do konca leta, pa naj bi bil precej optimističen.