Ameriški Fed bi lahko prvič po štirih letih znižal obrestne mere
Pred zasedanjem ameriške centralne banke so analitiki tako rekoč soglasni, da bo ta znižala ključne obrestne mere, manj pa glede tega, za koliko.
Finančna javnost v sredo pričakuje odločitev ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed), ki naj bi se odločila za znižanje ključnih obrestnih mer.
Visoki uradniki Feda, vključno s predsednikom Jeromom Powellom, so v zadnjih tednih nakazali, da bo znižanje obrestnih mer prišlo ta mesec, saj se inflacija znižuje proti dolgoročnemu cilju banke pri dveh odstotkih, trg dela pa se še naprej ohlaja.
Tik pred volitvami
To bi bilo prvo znižanje po marcu 2020, ko je Fed močno znižal obrestne mere, da bi podprl ameriško gospodarstvo v času pandemije Covid-19. Leta 2022 jih je nato začel zviševati, kar je bil odziv na skokovit porast inflacije.
Zadnjih 14 mesecev Fed svojo ključno posojilno obrestno mero drži na ravni med 5,25 in 5,5 odstotka, kar je najvišje v dveh desetletjih. Zdaj pa naj bi se razmere toliko stabilizirale, da bi jih lahko začel zniževati.
Obrat prihaja v občutljivem času – zgolj dva meseca pred volitvami v ZDA. Fed, ki ima mandat ameriškega kongresa, da zagotavlja stabilne cene in tudi največjo možno vzdržno zaposlenost, je večkrat poudaril, da bo odločitev o znižanju obrestnih mer sprejel izključno na podlagi gospodarskih podatkov.
Kolikšen rez?
Če je bolj ali manj jasno, da rez bo, pa je manj jasno, kolikšen.
Terminske pogodbe predvidevajo znižanje kratkoročnih obrestnih mer za 25 bazičnih točk oziroma četrt odstotne točke, obstaja pa tudi možnost za znižanje za 50 bazičnih točk oziroma pol odstotne točke.
Večje znižanje bi bilo sicer koristno za trg dela, vendar bi lahko pomenilo tudi tveganje za ponovni zagon inflacije. Analitiki Citibank, denimo, stavijo na znižanje za 25 bazičnih točk v septembru in nato nadaljnja znižanja na novembrskem in decembrskem zasedanju Feda. Zaradi dogajanja na trgu dela napovedujejo dve znižanji za 50 bazičnih točk, kar bi skupno pomenilo znižanje obrestnih mer za 1,25 odstotne točke do konca leta.
Ohlajanje na trgu dela, a tudi inflacija še tli
Analitiki sicer ZDA v tretjem četrtletju napovedujejo 2,5-odstotno rast BDP.
Tudi inflacija je bila avgusta pri 2,5 odstotka, kar je v skladu s pričakovanji in pod julijsko (2,9 odstotka). Osnovna inflacija, ki ne vključuje stroškov hrane in energije, je bila avgusta v skladu s pričakovanji 3,2-odstotna in enaka julijski. Določeni elementi indeksa, vezani na stroške stanovanj, pa kažejo, da inflacijski pritiski ostajajo, kar bi lahko na koncu Fed odvrnilo od morebitne ideje o znatnejšem posegu v obrestne mere.
Na drugi strani pa analitiki zaznavajo ohlajanje na trgu dela. Avgusta so pričakovali napoved 165 tisoč novih delovnih mest, bilo pa jih je le 142 tisoč. To je precej manj od povprečij preteklih let: v ZDA so namreč leta 2021 povprečno na mesec odpirali po 604 tisoč delovnih mest, leta 2022 povprečno 377 tisoč, lani 251 tisoč, letos pa je številka padla pod 200 tisoč delovnih mest mesečno.
Posodobljena gospodarska napoved Feda in komentarji njenega predsednika Powella po zasedanju v tem tednu bodo verjetno nakazali dinamiko prihodnjega zniževanja obrestnih mer.
