V središču Ljubljane bo zrasla 80 metrov visoka stolpnica
Slovaški investitor Corwin je predstavil podrobnosti stanovanjskega projekta Nordika, ki ga bo gradil v neposredni bližini ljubljanske železniške postaje.
Na koncu Masarykove ceste v Ljubljani, kjer nato cesta zavije proti podvozu pri Ortu baru, bo Corwin gradil stanovanjsko stolpnico Nordika.
Slovaki v zadnjih letih postajajo vse bolj pomemben investitor v ljubljanskem nepremičninskem prostoru. V začetku leta so končali stanovanjsko sosesko Kvartet v Šiški, trenutno pa gradijo poslovno stavbo Vilharia, ki stoji povsem blizu njihovega najnovejšega projekta ob glavni železniški in avtobusni postaji.
Stolpnica Nordika bo visoka 82 metrov in bo imela 24 nadstropij, s čimer bo druga najvišja stanovanjska stolpnica v Ljubljani (za Spektro ob Celovški cesti). Skupno bo v stanovanjskem projektu Slovakov okoli 290 stanovanj.
Po napovedi investitorjev bo Nordika zasnovana na energetski učinkovitosti – nameščeni bodo namreč fotovoltaični paneli, prav tako bo k učinkovitosti in toplotnemu udobju pripomogla prezračevana fasada.
Stavbo so zasnovali v priznanem norveškem arhitekturnem studiu Snøhetta. Med drugim so njihovi arhitekti zrisali tudi operno hišo v Oslu, knjižnico Bibilotheca Alexandrina v Egiptu in spomenik ter muzej v spomin na 11. september v Svetovnem trgovskem centru v New York.
Do začetka gradnje bo še minilo nekaj časa
Corwin je zemljišče nasproti Situle, ki je za zdaj edini zaključen projekt v okviru potniškega centra, kupil od nekdanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in Naravnega zdravilišča Bukovnica.
Pred tem je bil tu Veletekstil, nekoč ena od največjih trgovskih verig. Pred dvema letoma so podrli zapuščen skladiščno-industrijski objekt, upravno stavbo, restavracijo in več manjših pomožnih objektov.
Gradnja bo potekala predvidoma dve leti, začeli pa naj bi v začetku leta 2026.
Območje okoli železniške velikansko gradbišče
Projekt ob Masarykovi je del večje ureditve okoli potniškega centra, ki se je po več kot desetletju začela premikati z mrtve točke.
V zadnjih mesecih se po več kot dveh desetletjih vse bolj začenjajo aktivnosti za gradnjo Potniškega centra Ljubljana (PCL), kar je mogoče opaziti že po številnih omejitvah v prometu v okolici Dunajske ceste, Vilharjeve in Masarykove ulice.
Najprej so začeli z razširitvijo in deli na železniškem nadvozu nad Dunajsko cesto. Aktivno je tudi gradbišče, kjer bo stal komercialni del Emonike, ki ga gradijo Madžari, obsegal bo poslovne prostore, nakupovalno središče, stanovanja in hotel.
Pred dnevi je Direkcija za infrastrukturo (DRSI) izbrala izvajalce za nadgradnjo železniške postaje in železniške infrastrukture, ki so jih zdaj tudi že uvedli v delo. Ob Vilharjevi ulici bo še glavna avtobusna postaja, ob stolpnici Corwina pa Center vodenja železniškega prometa.
Slovaški investitorji napovedujejo, da bodo gradnjo Nordike začeli konec prihodnjega leta oziroma v začetku leta 2026, gradnjo pa naj bi zaključili leta 2028.
Ob tem bo občina podrla še nekatere stavbe ob Masarykovi cesti in jo razširili v štiripasovnico.
Napovedujejo več kot 1.600 stanovanj
V Corwinu sicer napovedujejo, da bodo v prihodnjem desetletju v Ljubljani zgradili še 1.644 stanovanj. Pri projektih in pri 36 tisoč kvadratnih metrov veliki poslovni stavbi Vilharii, kjer je gradnja na dveh tretjinah, sodelujejo s češko investicijsko družbo Hartenberg, za katero naj bi po poročanju portala Necenzurirano stal nekdanji češki premier in milijarder Andrej Babiš. S Hartenbergom so dobili močnega finančnega partnerja, so v Corwinu pred časom povedali za Finance.
Ob Nordiki naj bi gradili še Linhartov kvart ob Gospodarskem razstavišču in večji stanovanjski kompleks ob Šmartinski cesti, na nekdanjem območju Kolinske.
Nekdanje območje tovarne Kolinska, ki ga omejujeta Šmartinska cesta in Središka ulica, so skupaj s češko investicijsko družbo Hartenberg kupili konec leta 2022, po poročanju portal Necenzurirano pa so za zemljišče najbogatejšemu Slovencu Igorju Lahu plačali 25 milijonov evrov.
V načrtu je gradnja celotne mestne četrti z okoli 464 stanovanji, pisarnami in trgovinskimi lokali.
Še bolj nedorečen je projekt Linhartov kvart ob Gospodarskem razstavišču. Zemljišče za stavbo Slovenijales so skupaj s Hartenbergom kupili od Zavarovalnice Triglav, vendar podrobni prostorski načrt (OPPN) še ni sprejet. Tudi tukaj je urejanje del večjega projekta, ki zajema tudi Gospodarsko razstavišče (nova kongresna dvorana), Baragovo semenišče (dokončanje Plečnikove stavbe) in turško družbo Dekon (načrtujejo gradnjo dveh stolpnic).
“V postopku smo štirje deležniki, zato časovni potek ni odvisen le od nas in je časovnico težko napovedati. Ko bi začeli graditi, bi potrebovali dve leti,” je v začetku leta za Forbes Slovenija dejal vodja projektov pri Corwinu Tomaž Cirkvenčič.
V Linhartovem kvartu načrtujejo 240 stanovanj na 16.500 kvadratnih metrov velikem zemljišču, v projektu pa so zajeti tudi poslovni prostori in storitvene dejavnosti. Za projekt so konec lanskega oktobra izdali nepremičninske obveznice, ki pa niso prepričale Slovencev.