Kje se je zataknilo, da država na Parmovi še ne zida, in kdaj bi lahko začela

Parmova ulica za Bežigradom je zadnje leto v znamenju sprememb, saj se na nekaj več kot 52.000 kvadratnih metrih, ki so razdeljeni na tri prostorske enote, gradita dva stanovanjska projekta. Na celotnem območju bi sicer lahko po aktualnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) skupno zgradili kar 555 stanovanj, a jih bo na koncu okoli 400.

Gradnja petih vila blokov na severnem delu zemljišča, kjer gradi družba Palo Alto, v ozadju katere sta ustanovitelja platforme za trgovanje s kriptovalutami iconomi Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec, se počasi zaključuje. V petih vila blokih bo 68 stanovanj in 120 parkirnih mest v podzemni garaži.

S polno paro so v projekt vstopili tudi v zadnjem delu omenjene prostorske enote, kjer britanski sklad Zetland Capital v prvi fazi načrtuje gradnjo 153 stanovanj, pozneje pa želijo povsem na koncu Parmove zgraditi še dve stolpnici s 193 stanovanji.

Država bi morala začeli graditi že leta 2020, a …

Med omenjenima projektoma pa je povsem mirno na 11.640 kvadratnih metrih, ki jih obdajajo Sarajevska, Džamijska in Parmova ulica. Zemljišče, kjer so pred sedmimi leti podrli vse stare objekte, nasuli gramoz in zravnali parcelo, je v lasti države, upravlja pa ga ministrstvo za javno upravo.

Država že več let načrtuje gradnjo pisarniških objektov za potrebe državne uprave. Gradnjo bi morali začeti že leta 2020 in končati leta 2026, investicijo pa so ocenjevali na 62 milijonov evrov.

Projekt je še vedno na točki nič, saj je še pred gradnjo treba izvesti arhitekturni natečaj, izdelati celotno projektno dokumentacijo in izvesti vsa potrebna javna naročila. Pred desetimi leti so že pridobili pravnomočno gradbeno dovoljenje za poslovno stavbo na Parmovi 33, vendar projekta niso zagnali, 25. novembra 2018 pa je gradbeno dovoljenje tudi poteklo, je poročalo Delo.

Ministrstvo je konec letošnjega maja objavilo javni poziv, s katerim so iskali morebitne vlagatelje za javno-zasebno partnerstvo (JZP).

Razpis brez uspeha

Kot so zapisali v izhodiščih, so iskali zasebnega partnerja, ki bi z izvedbo JZP financiral in zgradil poslovne stavbe za potrebe državnih organov na Parmovi ulici v Ljubljani z dodatnim programom. S tem bi v upravljanje in trženje za določen čas prevzel poslovne stavbe za potrebe državnih organov na Parmovi ulici v Ljubljani in gostinski del.

Na razpis se ni prijavil nihče, so sporočili z ministrstva, zato niso sklenili pogodbe.

Časovnica za projekt zaradi iskanja virov financiranja ostaja neznanka. Napori ministrstva “gredo predvsem v iskanje alternativnih virov financiranja za izgradnjo nič energijske stavbe”.

Gradnja naj bi se po informacijah z ministrstva lahko najhitreje začela čez dve leti. “Pred njenim začetkom je treba izvesti še arhitekturni natečaj in izdelati celotno projektno dokumentacijo ter vmes izvesti vsa potrebna javna naročila (natečaj, projektiranje in gradnja),” so navedli.

Ciljna vrednost naložbe tudi v lani objavljeni natečajni nalogi ostaja 62 milijonov evrov z vključenim DDV. Vendar na ministrstvu opozarjajo, da gre le za izračun v investicijski dokumentaciji in ne za vrednost projekta.

Kaj želijo zgraditi

Po veljavnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) je na območju v državni lasti dovoljena poslovno-stanovanjska gradnja, vendar se je država odločila le za gradnjo poslovnih prostorov.

Ministrstvo za javno upravo načrtuje gradnjo poslovnih prostorov različnih ministrstev in državnih organov, saj jih trenutno več deluje v najetih prostorih in na različnih lokacijah.

Z novo poslovno stavbo želijo na ministrstvu znižati stroške, ki jih plačujejo za najemnine državnih organov, prav tako pa želijo s selitvijo razbremeniti središče mesta.

Po zadnjih načrtih je predvidena gradnja štirih poslovnih stavb, ki bodo tvorile kare, med njimi pa je možno zgraditi še manjši povezovalni stavbi. Najvišja dovoljena gradnja je 21,5 metra.

Na ploščadi morata biti urejena zelena površina in otroško igrišče.