Skrivnostni milijarder bi rad našel pot, da opravimo z enim najhujših virusov

Inštitut Ragon je letos dobil dodatne prostore. Nova stavba na glavni ulici v Cambridgeu v zvezni državi Massachusetts je svoja vrata odprla junija. Na odprtju je bila guvernerka zvezne države Maura Healey, lastnik New England Patriots Robert Kraft ter nekdanji in sedanji predsedniki MIT, Harvarda in Mass General Brighama. Zraven so bili tudi številni znanstveniki in uslužbenci inštituta.

Vsi so prišli nazdravit Phillipu “Terryju” Ragonu, milijarderju, ustanovitelju in edinemu lastniku podjetja za programsko opremo InterSystems, in njegovi ženi Susan, prav tako vodilni delavki v podjetju. Ragonova sta donirala 400 milijonov dolarjev (366 milijonov evrov) za raziskave, ki bi izkoristile imunski sistem za boj proti boleznim. Znanstveniki inštituta bodo poskusili ozdraviti tudi enega najbolj izmuzljivih virusov na svetu: HIV.

“Razvijati smo začeli idejo o projektu Manhattan za virus HIV,” pravi 74-letni Ragon v redkem intervjuju, pri čemer ima v mislih obsežen ameriški program raziskav za izdelavo prve atomske bombe med drugo svetovno vojno. “Če bi ta projekt poskušali izvesti med prvo svetovno vojno, vam ne bi uspelo, ker nismo poznali kvantne mehanike. Če bi čakali do tretje svetovne vojne, bi bilo prepozno.”

Ragon je prepričan, da smo na pragu podobnega znanstvenega preboja, ko gre za ozdravitev približno 39 milijonov ljudi po svetu, ki živijo z virusom HIV, ki povzroča bolezen aids.

Obljube o uspehu kljub dokazom o nasprotnem

A trditve bogataša, ki je po ocenah Forbesa vreden 3,1 milijarde dolarjev (2,8 milijarde evrov), so vseeno vprašljive. Cepivo proti virusu HIV so ne nazadnje že desetletja poskušale razviti vladne organizacije z veliko več sredstvi kot inštitut Ragon. Po letih poskusov in 500 milijonih dolarjev obljube je svoje zadnje obsežno testiranje cepiva, ki je delno temeljilo na raziskavah inštituta Ragon, lani umaknila tudi družba Johnson & Johnson.

Vlade, neprofitne organizacije in podjetja so v zadnjih dveh desetletjih za razvoj cepiva proti virusu HIV skupno porabili približno 17 milijard dolarjev, navaja neprofitna organizacija AVAC. Nobeno cepivo ni preseglo tretje faze kliničnih testiranj.

Ragon pravi, da vladni financerji predlogov za raziskave običajno ne ocenjujejo le glede na njihov pomen, temveč tudi glede na verjetnost, da bo poskus uspel. To se mu ni nikoli zdelo smiselno. Nasprotno bo svoja prizadevanja že takoj usmeril v financiranje bolj tveganih raziskav v zgodnjih fazah. Uspeli naj bi tam, kjer so večji igralci propadli.

HIV ostaja ogromen izziv

Potreba po cepivu proti virusu sicer ostaja velika. Medtem ko so bogate države HIV in aids v veliki meri zajezile z dragimi zdravili, je zaradi bolezni leta 2022 še vedno umrlo približno 630.000 ljudi. Večinoma v podsaharski Afriki in jugovzhodni Aziji. Raziskave Združenih narodov kažejo, da bi končanje epidemije v državah z nižjimi dohodki lahko do leta 2030 prineslo gospodarske koristi v višini 33 milijard dolarjev (dobrih 30 milijard evrov) na leto.

Ameriški center za nadzor bolezni (CDC) navaja, da je z virusom HIV okuženih približno 1,2 milijona Američanov. Življenjski stroški zdravljenja vsake osebe znašajo približno 420 tisoč dolarjev (385 tisoč evrov), navaja študija iz leta 2021.

Terry Ragon je v svojem inštitutu združil znanstvenike, ki običajno neposredno ne sodelujejo; v ekipi so zdravniki, inženirji, fiziki, matematiki in virologi. Cilj je preoblikovati imunski sistem ljudi in jih ozdraviti, to pa bi lahko imelo daljnosežne posledice tudi za druge bolezni, kot so tuberkuloza, malarija in rak. “Iz svojih neuspehov sem se naučil več kot iz svojih uspehov,” pravi Ragon. “Mislim, da to velja tudi za znanost.”

Tudi njegovi uspehi so se začeli z napako

Ragonov poslovni uspeh, ki traja že desetletja, je bil dejansko posledica neuspeha na drugem področju: v glasbi. Leta 1972 je diplomiral iz fizike na prestižnem MIT, spakiral kitaro in se preselil v London, da bi postal rock zvezdnik – njegovi britanski rock idoli so bili Led Zeppelin, Jeff Beck in Cream. Na otoku se mu ni posrečilo.

Ob vrnitvi v Boston je obupano iskal službo in opazil, da so oglasi polni prostih delovnih mest za računalniške programerje. Po več neuspešnih razgovorih se je potegoval za zaposlitev v podjetju Meditech, ki je bilo na začetku razvoja elektronskih medicinskih zapisov.

Kadrovniku je priznal, da o računalnikih ne ve veliko, ob tem pa v sobi opazil plakat Micka Jaggerja. “Igram pa kitaro,” je dodal in dobil službo, ki se je izkazala za hitri tečaj zgodnjega programskega jezika, znanega kot Massachusetts General Hospital Utility Multi-Programming System ali MUMPS.

Ustanovil podjetje, ki letno obrača milijardo dolarjev

Ragon je po letu in pol zapustil podjetje Meditech in soustanovil podjetje za obračunavanje zdravstvenih storitev, ki temelji na sistemu MUMPS. Leta 1978 je ustanovil podjetje Interpretive Data Services, ki ga je pozneje preimenoval v InterSystems. Medtem ko so druga podjetja za upravljanje podatkovnih zbirk, kot sta Oracle in SAP, podjetjem ponujala beleženje transakcij v urejenih vrsticah in stolpcih, je Ragon stavil na drugačno vrsto podatkovne zbirke. Kodirane so bile v jeziku MUMPS in organizirane kot drevesne veje, ki se povezujejo z osrednjimi debli. Rešitev je bila hitra in zanesljiva, kmalu jo je za vodenje zdravstvenih zapisov prevzelo ameriško ministrstvo za veterane.

InterSystems je rasel počasi: potreboval je 24 let, da je dosegel sto milijonov dolarjev prihodkov, ki sta jih poganjala njihova dva največja kupca, ministrstvo za veterane in podjetje Epic Systems, ki se ukvarja z elektronskimi zdravstvenimi zapisi. Milijardo dolarjev prihodkov so dosegli lani, 45 let od ustanovitve.

“Vsake toliko časa se pojavi nekaj, kar svet obrne na glavo”

Podobno metodično in dolgoročno kot je pristopil k izgradnji svojega podjetja s programsko opremo, je Ragon optimističen glede možnosti ozdravitve bolezni, ki jo povzroča virus HIV.

Zgleduje se po filozofu Thomasu Kuhnu, ki je trdil, da znanost napreduje skozi dolga obdobja počasnega razvoja, ki jih prekinjajo radikalne revolucije. Te je Kuhn imenoval spremembe paradigme. “Vsake toliko časa,” pravi Ragon, “se pojavi nekaj, kar svet obrne na glavo”.

Terry Ragon je spremembo paradigme doživel leta 2007, ko je obiskal bolnišnice v Južni Afriki. Tja ga je povabil Bruce Walker, raziskovalec nalezljivih bolezni na Mass General in profesor na Medicinski fakulteti Harvard. InterSystems je takrat prevzel podjetje za elektronske zdravstvene zapise TrakHealth, Walker pa je želel Ragonu pokazati, kako programska oprema deluje v praksi.

Ragon se spominja šibke mlade ženske, ki je vstopila v ordinacijo, zdravnik pa je pokazal na utripajočo veno na vratu, kar je bil znak srčnega popuščanja. “Sedel sem in gledal, kako umira,” pravi Ragon, ki naj bi takrat vstopil v boj proti virusu HIV. S slednjim se po ocenah Združenih narodov vsak teden okuži štiri tisoč žensk, starih od 15 do 24 let. Od tega 3.100 v podsaharski Afriki.

Zakaj še nimamo cepiva proti virusu HIV

Ko virus HIV vstopi v človeško telo, prevzame celične mehanizme, da bi črpal nove kopije virusa. V nasprotju s Covidom ali ošpicami HIV vnese navodila neposredno v kodo DNK, kar pomeni, da bo človeški gostitelj prisiljen ustvarjati kopije virusa, dokler bo živ. Obenem je virus HIV še “izredno spremenljiv”, dodaja Daniel Kuritzkes, vodja oddelka za infekcijske bolezni v bolnišnici Brigham and Women’s Hospital v Bostonu. To pomeni, da ima “vsak človek virus, ki se nekoliko razlikuje od virusa drugega človeka”. Zaradi te kombinacije je izredno težko razviti učinkovito cepivo.

Da bi premagali enega najbolj izmuzljivih naravnih virusov, se raziskovalci inštituta Ragon zgledujejo po neverjetnem in redkem naravnem pojavu: po ljudeh, ki so okuženi z virusom HIV, a nimajo simptomov in virusa ne morejo širiti. Njihove celice T so znane kot “elitni kontrolorji” in so izjemno učinkovite pri napadanju in uničevanju virusa.

Bruce Walker, ki je postal tudi ustanovni direktor inštituta Ragon, se je prvič srečal z elitnim kontrolorjem v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Od takrat poskuša razvozlati skrivnosti imunskega sistema takšnih bolnikov. “Če bi lahko dosegli takšno stanje pri okuženih ljudeh,” pravi Walker, bi imeli “funkcionalno zdravilo”.

Začetek testiranj že prihodnje leto

S prvo fazo kliničnih preskušanj novega cepiva na osnovi celic T bodo po besedah Walkerja začeli že leta 2025. Poskušali bodo posnemati pojav pri elitnih kontrolorjih, kjer telo napade aminokisline, ki so ključne za strukturo virusa. Partnerji pri projektu so še fundacija Gates, Mednarodna pobuda za cepivo proti aidsu in italijanski razvijalec zdravil ReiThera.

Pa bo zdravilo delovalo? “Že tolikokrat smo se zmotili in morda se bomo zmotili tudi tukaj,” pravi Walker.

Kot dodaja, je pred petnajstimi leti “približno polovica znanstvenikov trdila, da je cepivo nemogoče.” Danes je prepričan, da bo zdravilo proti bolezni, ki jo povzroča virusu HIV na voljo še za časa njegovega življenja.

Avtorica članka je Katie Jennings.