Albanski begunec ustvaril imperij bank, trgovin in nepremičnin

Samir Mane je v začetku 90. let pobegnil pred komunističnim režimom v Albaniji in se preselil v Avstrijo, kjer je obogatel. Zdaj spet živi v Albaniji, njegov nepremičninski in maloprodajni imperij se razteza po Zahodnem Balkanu in onkraj tega območja.

Na sončen dan v Tirani Samir Mane naravnost žari, ko se sprehaja po svojem 110.000 kvadratnih metrov velikem nakupovalnem središču Tirana East Gate Mall, v katerem so mednarodne blagovne znamke od Adidasa in Swarovskega do Burger Kinga in KFC. Gre za največji nakupovalni center v Albaniji.

“To je naše glavno premoženje. Prav vsi prostori so v zakupu,” se pohvali, ko našteva seznam zakupnikov, med njimi sta prodajalca oblačil H&M in Zara pa tudi prva albanska restavracija s sušijem in nekaj njegovih lastnih podjetij, med drugim trgovina z oblačili, prodajalna igrač in trgovska mreža, ki prodaja elektroniko za široko potrošnjo.

Pri 23 letih pobegnil iz države

Mane, oblečen v črno Lacostovo polo majico pod temno modrim suknjičem, bi zlahka lahko bil eden od številnih kupcev, ki se po centru sprehajajo v ponedeljek zjutraj. Ampak 57-letni tajkun je albanski prvi in edini milijarder, najbogatejši človek v tej državi, v kateri živi samo 2,8 milijona ljudi. Z naložbami v maloprodajo, nepremičnine in bančništvo je po ocenah Forbesa prišel do 1,2 milijarde evrov bogastva, s čimer je prišel tudi na Forbesovo lestvico milijarderjev za leto 2025. Tega nikakor ni pričakoval, ko je leta 1991 kot 23-letnik pobegnil pred albanskim komunističnim režimom. “Nikoli si ne bi mislil, da je to mogoče. Moje sanje sta bila lastna hiša in avto,” pravi.

Forbes premoženje Samirja Maneja ocenjuje na 1,2 milijarde evrov.

Največ prinesejo trgovine

Zdaj njegov poslovni konglomerat BALFIN Group deluje v desetih državah. V letu 2024 je ustvaril 818 milijonov evrov prihodkov in 112 milijonov evrov čistega dobička, kar je 14- oziroma 31-odstotna rast v primerjavi z letom 2023. Približno 62 odstotkov prihodkov ustvari maloprodaja, sledita nepremičninski sektor z 20 odstotki in bančništvo z devet odstotki, preostanek prineseta logistika in upravljanje sredstev. Mane je lastnik celotne skupine, vendar je v svoje nakupovalne centre, maloprodajne verige in nepremičninske projekte vključil partnerje.

Njegov vpliv je mogoče videti povsod po albanskem glavnem mestu, kjer živi od vrnitve v domovino leta 2005. Je lastnik Tirana Bank, pete največje albanske banke, njegova mreža trgovin z elektroniko Neptun je največja v državi, bil je tudi lastnik največje mreže supermarketov v Albaniji, dokler je ni marca prodal za dobrih 42 milijonov evrov. Med vožnjo po mestu v črnem terencu Mercedes-Maybach voznika usmeri proti soseski Rolling Hills, razkošnemu stanovanjskemu kompleksu, kjer je tudi njegova 3.000 kvadratnih metrov velika vila.

Kaj ima v BiH, Črni gori, Severni Makedoniji …

Manovo bogastvo sega prek albanskih meja. Je lastnik nakupovalnih središč v Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Črni gori in Severni Makedoniji, med njimi je tudi največje nakupovalno središče v tej državi Skopje East Gate. Poleg Zahodnega Balkana je začel investirati tudi v poslovne in stanovanjske zgradbe v Avstriji in Kanadi, najdemo ga tudi v New Yorku in New Jerseyju.

Ko pojasnjuje svoj poslovni pristop, omeni lekcije, ki jih je dobil z branjem knjig ameriških poslovnih gurujev, kot je nekdanji dolgoletni predsednik uprave General Electrica Jack Welch. “Welch je omenjal diverzifikacijo. Albanija je majhna, zato smo se vprašali, zakaj se ne bi razširili tudi v druge države in v druge panoge.”

V avstrijskem begunskem centru

Mane se je rodil leta 1967 v mestu Korçë na jugu Albanije med vladavino Enverja Hoxhe. Med študijem je kupoval meso, izdeloval mesne kroglice in jih za nekaj dodatnega zaslužka prodajal študentom. Po šestih mesecih so oblasti ustavile ta njegov postranski zaslužek in zato se je leta 1991, ko je bil še študent, odločil za pobeg iz države, saj je želel bolje živeti. Na potovalni agenciji je dobil avstrijski vizum in se odpravil na 36-urno potovanje z avtobusom brez postankov na Dunaj, kjer se je registriral kot begunec. Pozneje je izvedel, da je bil vizum, ki mu ga je izdala agencija, ponarejen, vendar ga ni nihče ustavil.

Več kot šest mesecev je preživel v begunskem centru in se sam učil nemščine, dokler ni imel dovolj znanja za vpis na tehniško univerzo na Dunaju, kjer je nadaljeval študij geologije. Leta 1992 je albanski komunistični režim propadel. “Albanija se je nekoliko odprla in ljudje so prihajali na Dunaj nakupovat elektroniko. Videl sem priložnost,” pravi.

Prvi posel, ko je sam nalagal tovornjake

Študij na univerzi je pustil leta 1993 in začel prevajati dokumente za nekaj izvoznikov, potem pa se je sam lotil posla. Istega leta je ustanovil podjetje Alba-Trade, ki je kupovalo videorekorderje, radie, televizorje in gospodinjske aparate v Avstriji ter jih pošiljajo v Albanijo. Tovornjake je nalagal sam in potem tudi sam opravljal dvodnevne poti med Dunajem in Tirano. Spal je v tovornjaku, da bi prihranil denar in pazil na blago. Našel je dobro točko v Tirani, parkiral tovornjak in kupci so se kar pojavili. “Vse, kar sem imel v tovornjaku, sem prodal v treh urah,” pravi. “Ampak v Avstriji sem videl, da je mogoče blago prodajati tudi na primeren način v trgovinah.”

Za razumevanje posla Mane ni bral samo knjig Jacka Welcha, bral je tudi knjige ustanovitelja Walmarta Sama Waltona. “Ena od njiju me je naučil, kako se lotiti maloprodaje, drugi pa, kako voditi podjetje,” pravi.

Prva trgovina in prvi nakupovalni center

Leta 1996 je v Tirani odprl prvo trgovino Neptun, v kateri je prodajal televizorje in gospodinjske aparate. Dve leti pozneje se je razširil v Severno Makedonijo in nato na Kosovo, v Srbijo in Črno goro. Postal je eden prvih “outsiderjev” na teh trgih, ko so se po razpadu Jugoslavije v začetku 90. let na tem območju začele pojavljati nove države.

Manov uspeh je sovpadal z gospodarsko rastjo v teh državah, ki so se obračale proti kapitalizmu.

Ob prelomu tisočletja je imel Mane postavljen imperij za prodajo potrošniške elektronike na Zahodnem Balkanu z 19 prodajalnimi in s 45 milijoni evrov prihodkov, večina robe pa je izvirala iz Azije. Ampak ko je videl uspeh zahodnih blagovnih znamk in nakupovalnih središč v postkomunističnih državah Vzhodne Evrope, je pomislil, da bi lahko nekaj podobnega naredil tudi v Albaniji. Leta 2005 je z Dunaja v Tirano preselil svojo družino in na obrobju glavnega mesta odprl prvi nakupovalni center v državi.

Za osnovo nakupovalnega centra je potreboval trgovino z živili. Potoval je po Evropi in se sestajal z vodji mrež supermarketov, da bi jih prepričal o odprtju trgovin v Albaniji. “Govorili so, da vidijo podatke o bruto družbenem proizvodu in da v Albanijo ne bo nikogar,” se spominja. Albanski bruto domači proizvod je takrat dosegal 7,2 milijarde evrov, danes je pri 21,5 milijarde. “Zato sem se odločil, da mrežo supermarketov odprem sam. Najel sem Francoza iz Carrefourja in v Albaniji odprl prvo sodobno trgovino z živili.”

Niti oče ni verjel, da bi lahko uspelo

To je bila ambiciozna poteza. Takrat je bilo namreč v Albaniji več kot 30 odstotkov sive ekonomije. Mane je moral množice kupcev prepričati, da so sprejeli zahodnjaški model kapitalizma ter začeli hrano kupovati v trgovinah namesto na tržnicah po soseskah.

“Nihče, niti moj oče, ni verjel, da bi lahko uspelo,” pravi Mane. “Spraševali so se, zakaj bi se nekdo vozil dve uri, da bi kupil paradižnik.” Mane je na začetku s težavo našel vlagatelje in celo skladi, ki so ga do takrat podpirali, so bili skeptični zaradi njegovih takratnih načrtov. “Nismo bili prepričani,” pravi Aleksandër Sarapuli, eden od direktorjev AADF.

Skeptični vlagatelji

Mane je na koncu le prepričal Evropsko banko za obnovo in razvoj, da je v njegovo trgovino z živili vložila 14 milijonov evrov v obliki dolžniškega in lastniškega financiranja.

Oktobra 2005 je odprl nakupovalno središče Qendra Tregtare Univers v Tirani, v njem pa je bila trgovina z elektroniko Neptun in prva izpostava njegove mreže trgovin z živili Euromax. Na dan odprtja trgovine so se okoliške ceste dušile zaradi gneče, Mane pa je začel usmerjati in urejati promet na majhnem parkirišču. “Vsi skeptiki so lahko videli več tisoč ljudi, ki so čakali na cestah”, dodaja Kanadčan Steven Grunerud, vodja finančne službe BALFIN, ki ga je Mane leta 2007 prevzel avstrijski banki Raiffeisen, da bi njegovo poslovanje profesionaliziral.

Ko se je Mane pozneje odločil, da bo odprl še večje nakupovalno središče Tirana East Gate Mall, je svoj koncept že potrdil in pridobil še več investitorjev. “Ni se pretvarjal, da ve, kako deluje nakupovalno središče, je pa najel strokovnjake, sledil modelu in poslušal ljudi, ki so vedeli, kako se to počne,” pravi Mata iz AADF, ki ocenjuje, da je sklad potrojil svojo naložbo, ko je marca Manu nazaj prodal svoj delež v nakupovalnem središču.

Vsi posli tudi niso uspeli

Mane je uspeh izkoristil za še opaznejšo vlogo v albanskem gospodarstvu. Nekatere naložbe so se mu obrestovale. V letih 2019/2020 je od grške banke Piraeus, ki je bila takrat v težavah, odkupil Tirana Bank za 57 milijonov evrov. Danes je banka z 1,5 milijarde evrov sredstev ocenjena na približno 140 milijonov evrov. Vedno pa mu ni uspelo. Leta 2022 je prevzel poslovno televizijsko mrežo Scan TV s sedežem v Tirani in jo leto pozneje prodal s približno dvema milijonoma evrov izgube.

Če si viden poslovnež v Albaniji, si tesno povezan s politiko.

Afrim Krasniqi, profesor politologije

Sume korupcije zanika

Bogastvo je prineslo tudi strožji nadzor oblasti. Oktobra lani je posebni albanski tožilski urad za preprečevanje korupcije aretiral nekdanjega albanskega predsednika Ilirja Meto zaradi domnevne korupcije. Mane – ki ga niso obtožili ničesar – naj bi se znašel v dokumentih, ker naj bi Meti in njegovi takratni ženi Moniki Kryemadhi, članici parlamenta, ponudil vilo v kompleksu Rolling Hills, vredno 800.000 evrov. Ilir Meta se je na aretacijo pritožil, Monika Kryemadhi pa je obtožbe zanikala.

“Če si viden poslovnež v Albaniji, si tesno povezan s politiko. Ne preseneča, da sta bila Mane in Meta povezana,” pravi Afrim Krasniqi, profesor politologije na univerzi v Tirani.

Mane kategorično zanika vse obtožbe, opisuje jih kot neutemeljene, poleg tega naj bi albanski organi pregona dokazali, da so lažne. Pravi, da z Meto nikoli ni imel tesnih zasebnih odnosov. “Nikoli v življenju me niso preiskovali, obtožili ali obsodili, ne zaradi te ne zaradi katerekoli druge zadeve,” dodaja.

Mane se ponaša s tem, da ni nikoli stopil v politično areno, poleg tega pa se ni okoristil s privatizacijo državnih podjetij v 90. letih. “Nikoli nisem šel v politiko in tega niti ne nameravam storiti,” pravi. “Nikoli nisem bil del privatizacijskih zgodb. Če si bogat, te imajo v postkomunističnih državah za oligarha. Ampak jaz sem obogatel v Avstriji in se potem vrnil domov.”

Mega turistični projekt

Mane bi se zdaj rad razširil še dlje po Vzhodni Evropi. V Moldaviji načrtuje odprtje nove franšizne prodajalne Jumbo, grške mreže trgovin z igračami. Svojemu imperiju dodaja nove znamke, saj je podpisal pogodbo z dansko trgovsko mrežo Flying Tiger. V prihodnjih štirih letih namerava odpreti 50 trgovin.

Še vedno vidi priložnosti tudi v svoji domovini, ki bi se lahko močno okrepila z mednarodnim turizmom. Je lastnik razkošnega projekta Green Coast na jadranski obali, kjer naj bi stali hoteli mednarodnih znamk, kot so Accor, Grand Melia in Hyatt, poleg tega naj bi tam zgradili 2.600 stanovanj in vil. Prva faza projekta, ki naj bi v celoti stal okrog 840 milijonov evrov, se je začela leta 2022, Mane je s prodajo nepremičnin že prišel do 140 milijonov evrov dobička.

“Projekt je čudovit. Šlo nam bo zelo, zelo dobro,” pravi Mane. Ni pa edini, ki opazuje nedotaknjene albanske obale, ki tekmujejo z bližnjimi hrvaškimi. Dubajski nepremičninski milijarder Mohamed Alabbar na severu gradi 2,3 milijarde evrov vredno razkošno letovišče in marino za jahte, zet Donalda Trumpa Jared Kushner pa s svojo družbo Affinity Partners načrtuje razkošen projekt, vreden 1,4 milijarde evrov, na otoku Sazan na jugu.

V prihodnjih štirih letih namerava odpreti 50 trgovin.

Več je naložb v Albanijo, bolje je za državo, meni Mane. “Ti projekti so mi všeč, upam, da bodo uspeli,” dodaja. Več obiskovalcev iz tujine pomeni več kupcev v njegovih trgovinah in več morebitnih kupcev njegovih vil.

Avtor članka je Giacomo Tognini.