Politično opozorilo zasejalo dvom, v energetiki ne zaznavajo motenj

Opozorilo šefa opozicijske Svobode Roberta Goloba, da bi lahko Alžirija zaradi političnih razlogov zmanjšala dobave plina Sloveniji, je odprlo vprašanje zanesljivosti oskrbe pred zimo. V Geoplinu pravijo, da nimajo napovedi s strani Sonatracha o zmanjšanju dobav, šef Plinovodov Matija Bitenc poudarja, da gre za zanesljivega dobavitelja.
Nekdanji predsednik vlade, zdaj poslanec Robert Golob je ob obravnavi interpelacije zunanjega ministra Toneta Kajzerja v parlamentu omenil napoved, da naj bi Alžirija zaradi slovenske zunanje politike in podpore Izraelu zmanjšala dobave plina slovenskemu kupcu.
“Kakšne bodo posledice našega prijateljevanja z vojnimi zločinci za naše gospodarstvo? Ali držijo napovedi, da naj bi Alžirija kot naša največja posamična dobaviteljica zemeljskega plina ravno zdaj, v času te energetske krize, ki prihaja, začela zmanjševati dobave zemeljskega plina v Sloveniji – zaradi tihe diplomacije Republike Slovenije? Če bi se to izkazalo, bi to pomenilo neposredno gospodarsko škodo, ki bi se merila v stotinah milijonov. Zaradi naše – žal ne tihe – diplomacije,” je dejal.
V nadaljevanju razprave sta poslanca Matej Grah iz Svobode in Andreja Katič iz SD pozvala ministra Kajzerja, da naj pojasni, kako je z dobavami plina.
Minister Kajzer je v odgovoru dejal: “Ne drži. Geoplin in Sonatrach imata podpisano pogodbo o dobavi ter podaljšanje iz maja lanskega leta. Geoplin je septembra letos javno potrdil, da je oskrba slovenskega trga stabilna, se pravi, da o zmanjševanju dobav ni nobenega podatka. In jaz na tej točki pomirjam ljudi, da ni nobene skrbi oziroma pred letošnjo zimo in da ljudi ne vznemirjamo z nekimi ugibanji ali strašimo.”
Ni napovedi o zmanjšanju
Geoplin je pogodbo z alžirsko družbo Sonatrach sklenil novembra 2022, v času vlade Roberta Goloba. Maja 2024 je bil podpisan dogovor o povečanju dobav, ki velja do konca leta 2027. Kot je nedavno v pogovoru za Forbes Slovenija dejal direktor družbe Plinovodi Matija Bitenc, alžirski dobavitelj pokriva približno polovico slovenskih letnih potreb po plinu.
V Geoplinu, ki je največji veletrgovec s plinom pri nas, so v odgovoru za Forbes Slovenija navedli, da ne zaznavajo kakšnih sprememb. “Dobave zemeljskega plina po tej dobavni pogodbi potekajo nemoteno in skladno s pogodbenimi določili. Prav tako nimamo nikakršnih napovedi s strani Sonatracha o zmanjšanju dobav,” so nam pojasnili v družbi.
Kaj kažejo podatki
Zagotovila Geoplina dopolnjuje tudi direktor Plinovodov Bitenc, ki poudarja, da slovenski operater prenosnega plinskega sistema trenutno ne zaznava motenj pri oskrbi. Ob tem opozarja na pomembno omejitev: ker je slovenski plinski sistem povezan z evropskim, fizičnih pretokov ni mogoče neposredno pripisati posameznim dobaviteljem.
Po njegovih besedah so pri dolgoročnih pogodbah količine praviloma dogovorjene vnaprej, dobavitelj pa jih ne more enostransko zmanjševati brez pogodbenih posledic.
V Plinovodih sicer opažajo spremembe v strukturi evropske oskrbe, a predvsem zaradi začetka ogrevalne sezone, črpanja plina iz skladišč in povečanega uvoza utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). “Če iz primerjave izločimo skladišča, se je delež plinovodnih dobav iz Severne Afrike z oktobrskih 9,1 odstotka v prvi polovici novembra zmanjšal na 8,6 odstotka. Zmanjšanje deleža posameznega vira v strukturi evropske oskrbe samo po sebi še ne pomeni zmanjšanja dobavljenih količin,” pravi sogovornik.
Mednarodna agencija za energijo (IEA) sicer v letošnji ogrevalni sezoni pričakuje štiriodstotno medletno povečanje plinovodnih dobav iz Severne Afrike v Evropo.

Svoboda: “Šlo je za vprašanje, ne trditev”
V Svobodi so nam na prošnjo za pojasnila navedb nekdanjega premierja o možnem zmanjšanju dobav plina dejali, da je šlo za vprašanje, naslovljeno na pristojnega ministra, in ne za trditev o dejanskem zmanjševanju dobav zemeljskega plina iz Alžirije.
Res je šlo za vprašanje, a nekdanji premier je v vprašanju omenjal napovedi.
V Svobodi menijo, da je povedano “treba razumeti kot opozorilo na pomen odgovorne in premišljene zunanje politike ter na morebitna tveganja, ki jih lahko spremembe mednarodnih odnosov predstavljajo za gospodarsko sodelovanje in energetsko stabilnost države”.
Zanesljiv dobavitelj, tudi ob političnih napetostih
Na vprašanje, ali je kdaj zaznal, da bi Sonatrach svoje dobave prilagajal glede na geopolitične dejavnike oziroma zunanjepolitične interese Alžirije, Bitenc odgovarja, da Sonatrach v energetskem sektorju velja za zanesljivega poslovnega partnerja z dolgoletno tradicijo in dobrim ugledom glede izpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Sonatrach je največje afriško podjetje in 12. največje naftno podjetje. Alžirska tiskovna agencija je nedavno poročala, da je lani ustvaril 38,2 milijarde evrov prihodkov, od tega je šlo za 34,7 milijarde evrov v izvoz. Čisti dobiček družbe je znašal približno štiri milijarde evrov.
“Geopolitika seveda vpliva na energetske trge, v preteklosti je vplivala tudi na posamezne transportne poti alžirskega plina. Pri tem pa je treba razlikovati med spremembami transportnih poti in izpolnjevanjem obstoječih dobavnih pogodb,” pojasnjuje direktor Plinovodov.
Kot primer navaja Španijo, kjer so se leta 2022 diplomatski odnosi z Alžirijo močno zaostrili, vendar Sonatrach kljub temu ni prenehal izpolnjevati pogodbenih obveznosti do španske družbe Naturgy. Ta je leta 2024 javno poudarila, da v več kot 50 letih sodelovanja s Sonatrachom ni prišlo do kršitev pogodbenih obveznosti, niti v obdobjih zaostrenih političnih odnosov.
Grenka izkušnja z ruskim dobaviteljem
Da se lahko tudi dolgoročne dobavne pogodbe znajdejo pod pritiskom, kaže izkušnja Geoplina iz leta 2022, ko je ruski Gazprom, dolgoletni glavni plinski dobavitelj Slovenije, enostransko zmanjšal dobave zemeljskega plina. Po začetku vojne v Ukrajini februarja tistega leta je namreč Rusija energetske dobave, kot so ocenjevali evropski voditelji, uporabljala kot orožje.
Gazprom je v tistem letu po nekaterih ocenah Geoplinu dobavljal manj kot 30 odstotkov količin, ki jih je pošiljal v letih pred tem. To je bila velika težava za slovenskega trgovca, ki je imel za celo leto sklenjene prodajne pogodbe z industrijo in trgovci. Da jih je izpolnil, je moral plin kupovati na borzi, kjer pa so bile takrat cene precej višje.
Plinski trgovec je nato decembra 2022 Gazprom pozval k odpravi kršitev in povračilu škode. Pogodba ni več obvladljiva, so takrat sporočili iz podjetja v lasti Petrola, ki je bilo zaradi dogajanja na robu dokapitalizacije in podržavljenja. Temu se je po umiritvi cenovnih nihanj na borzi zemeljskega plina izognil.
Maja 2023 je Geoplin zaradi kršitve pogodbe sprožil arbitražni postopek. Sodišče Mednarodne trgovinske zbornice (ICC) je ugotovilo, da je Gazprom kršil pogodbene obveznosti in mora Geoplinu plačati odškodnino v višini 185,2 milijona evrov ter še 3,4 milijona evrov zakonskih obresti in povračila stroškov postopka.
Kot v včeraj objavljenem poslovnem poročilu za prvo devetmesečje navaja Petrol, je Geoplin pobotal svoj dolg do Gazproma v višini 89,7 milijona evrov, ki je izhajal iz neplačanih dobav plina, dobavljenega oktobra in novembra 2022. Pobot je potrdilo tudi sodišče. “V skladu s končno arbitražno odločbo in potrjeno veljavnostjo pobota je skupina v svojih poslovnih knjigah odpravila vse odprte postavke, povezane z družbo Gazprom,” v poročilu navaja Petrol.