Trump ne bi govoril o Nvidii, omejuje pa izvoz čipov

Vohunski škandal v vrhu Nvidie bi lahko znova zaostril napete trgovinske odnose med ZDA in Kitajsko pred trilateralnim srečanjem med Donaldom Trumpom, Ši Džinpingom in Vladimirjem Putinom.
Na zgodovinskem političnem vrhu v Šenženu se bodo prvič doslej sestali kitajski predsednik Ši Džinping, ameriški predsednik Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin. V ospredju bodo predvidoma trgovinske napetosti pred januarskim iztekom premirja med ZDA in Kitajsko, jedrsko razoroževanje ter vojni v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Nad srečanjem pa visi vohunski škandal v vrhu vodilnega razvijalca čipov za umetno inteligenco Nvidia, ki je s položaja odnesel dolgoletnega direktorja Jensena Huanga.
Trump, ki je pred sredinim pristankom na Kitajskem obiskal Filipine, je sicer dejal, da se o Nvidii ne bi rad pogovarjal, a bodo vsekakor na seznamu tem tako umetna inteligenca kot trgovinske omejitve med ZDA in Kitajsko, ki vključujejo napredne čipe. Ameriško trgovinsko ministrstvo medtem omejuje izvoz visokozmogljivih čipov v države jugovzhodne Azije zaradi sumov, da nekateri posredniki iz teh držav čipe preusmerjajo na Kitajsko.
Te sume je osvetlil ravno vohunski škandal v Nvidii. Kot je razkril The New York Times, je imel Huang razmerje s kitajsko podjetnico Alice Huang, ki je vodila singapursko podjetje Megaspeed, ameriški obveščevalci pa jo sumijo, da je delovala tudi kot kitajska vohunka. Podjetje, ki ga je ustanovila, a v njem zdaj ni več zaposlena, je bilo že dobro leto na radarju ameriških oblasti zaradi suma, da so preusmerjali čipe Nvidie, za katere velja prepoved izvoza na Kitajsko. Kot največji kupec čipov Nvidie v jugovzhodni Aziji je Megaspeed tudi oddajal podatkovne centre kitajskemu tehnološkemu velikanu Alibaba v regiji.
Ši in Putin sta se sestala že v sredo ob robu foruma za gospodarsko sodelovanje v pacifiški Aziji (APEC). Putin je v svojem nagovoru obsodil zahodne sankcije proti Rusiji in jih opisal kot neuspešne. Ši pa je bil kritičen do pogostega sklicevanja ZDA na nacionalno varnost pri uvajanju trgovinskih preprek in se je zavzel za “svobodno in odprto trgovino”. Kitajska zavrača obtožbe vohunjenja, Alice Huang pa se je po izbruhu afere vrnila v Peking.

Novo zaostrovanje v trgovinski vojni
Škandal v Nvidii bi lahko omajal delikatno premirje v trgovinski vojni, ki sta ga Trump in Ši sklenila oktobra lani v južnokorejskem Busanu in ki se izteče januarja prihodnje leto. Po razkritju o domnevnem vohunjenju in skrbeh o uhajanju čipov Nvidie na Kitajsko so se namreč v ZDA okrepili pozivi po strožjem nadzoru izvoza, s katerim država od leta 2022 skuša glavni tehnološki in geopolitični tekmici preprečiti dostop do najzmogljivejših čipov za umetno inteligenco.
Člani ameriškega kongresa so pozvali Huanga na pričanje pred več odbori v kongresu, organi pregona v ZDA pa preiskujejo Megaspeed. Republikanski član predstavniškega doma John Moolenaar, ki predseduje posebnemu odboru za Kitajsko, je kongres tudi pozval, naj “hitro ukrepa in v okviru zakona o nacionalni obrambi, ki naj bi bil sprejet ob koncu leta, z dvostrankarsko podporo potrdi zakonodajo o nadzoru izvoza”.
V proceduri so tudi predlogi zakonov, ki bi zahtevali preverjanje lokacije čipov (Chip Security Act) in usklajevanje z zavezniki glede izvoza opreme za proizvodnjo polprevodnikov (MATCH Act). ZDA na primer pritiskajo na nizozemskega ponudnika tehnologije za proizvodnjo naprednih čipov ASML, naj še dodatno omeji izvoz svojih naprav za litografijo na Kitajsko, čeprav najnaprednejših naprav za ekstremno ultravijolično litografijo tja ne izvažajo že od leta 2019, leta 2023 pa so omejitve še razširili na nekatere manj zmogljive naprave.
So omejitve učinkovite?
Toda afera z Nvidio in Megaspeedom kaže, da prepoved izvoza čipov na Kitajsko ni nujno učinkovita. Ameriško trgovinsko ministrstvo je v sodelovanju s svetom za nacionalno varnost v odgovor zato izdalo tudi novo pravilo, ki bo zaostrilo nadzor nad obvodi, kot je najem ameriških čipov in podatkovnih centrov v tretjih državah, pri čemer izstopajo prav države jugovzhodne Azije.
Trumpov minister za finance Scott Bessent je bil kritičen do trgovinskega ministra Howarda Lutnicka, ker da je ta dopustil pošiljanje čipov Nvidie na Kitajsko. Oba ministra Trumpa spremljata na obisku, pred odhodom pa je predsednik novinarjem dejal, da “sta oba v redu, imata pa drugačne poglede na Kitajsko. Eden od njiju želi biti v prijateljskih odnosih s Kitajsko, drugi pa si želi spopada s Kitajsko.”
Megaspeed je zavrnil očitke o kršenju izvoznih prepovedi, sprožil interno preiskavo in zatrdil, da Alice Huang ni več direktorica podjetja od avgusta 2025 oziroma da v podjetju od takrat nima več nobene vloge. Podjetje je nastalo leta 2015 kot podružnica kitajskega igričarskega podjetja 7Road, Huang pa ga je ob prevzemu leta 2023 – nekaj mesecev po tem, ko so ZDA uvedle izvozne omejitve za čipe – preimenovala v Megaspeed.

Kitajska bi lahko spet posegla po redkih zemljah
Kot v analizi piše think tank Atlantic Council, bi lahko Kitajska v odgovor na strožji ameriški nadzor nad izvozom čipov znova posegla po svojem najmočnejšem orožju: omejitvi izvoza redkih zemelj, katerih proizvodnjo in predelavo obvladuje.
ZDA in druge zahodne države pospešeno vlagajo v lastne zmogljivosti za proizvodnjo in predelavo redkih zemelj, a gre za dolgoročne projekte, ki še niso operativni, zato odvisnost od Kitajske ostaja. Ko je Kitajska aprila lani ustavila izvoz redkih zemelj v odziv na Trumpovo napoved carin, je to pretreslo dobavne verige in prizadelo proizvodnjo mnogih ameriških ter evropskih podjetjih v avtomobilski industriji, obrambni industriji in industriji čipov.
Oktobra lani sta se Trump in Ši dogovorila, da bo Kitajska uvedla izvozna dovoljenja za izvoz redkih zemelj, kar naj bi sprostilo njihov izvoz. Toda kot ugotavlja Atlantic Council, si izvoz nikoli ni opomogel na ravni pred carinsko vojno. Ameriški proizvajalci se tako še naprej soočajo s pomanjkanjem materialov, potrebnih za proizvodnjo polprevodnikov, avtomobilov in za potrebe nacionalne obrambe, pri tem pa jih pestijo še dolgotrajni in zapleteni birokratski postopki pri pridobivanju dovoljenj.
Trump je ob koncu lanskega leta – tudi ob lobiranju Jensena Huanga – sprostil izvoz manj zmogljivih čipov Nvidie, H200, na Kitajsko oziroma odobrenim kitajskim kupcem. Toda tudi ta ukrep ni imel velikega vpliva na izvoz, saj je ta ostal skromen. Na torkovem klicu z vlagatelji – prvem po izbruhu afere in odstopu Huanga – pa je začasna izvršna direktorica Colette Kress dejala, da Nvidia v prihodnje ne pričakuje prodaje čipov linije Hopper na Kitajsko. V tretjem četrtletju je za izvoz znašal 2,4 milijarde dolarjev. Uprava podjetja je ustanovila tudi svet direktorjev za nacionalno varnost in omejitev izvoza, ki bo bdel nad spoštovanjem trgovinskih pravil.
Letos štiri srečanja
Medtem ko so oči uprte predvsem v zgodovinsko trilateralno srečanje, bo na področju reševanja trgovinskih napetosti med ZDA in Kitajsko verjetno pomembnejše kasnejše srečanje med Trumpom in Šijem. To bo njuno tretje srečanje letos; maja je Trump obiskal Šija v Pekingu, septembra pa je Ši vrnil obisk v Washingtonu. Čeprav naj bi bilo v veljavi trgovinsko premirje, sta obe strani v tem času še naprej ohranjali in dopolnjevali svoje izvozne omejitve ali sankcije.
Voditelja sta na prejšnjih dveh srečanjih med drugim govorila tudi o načinih za izmenjavo informacij na področju upravljanja umetne inteligence. Septembra v Washingtonu sta se dogovorila o vzpostavitvi “kanala za komuniciranje” o umetni inteligenci, v luči tveganj za nacionalno in globalno varnost zaradi vse bolj zmogljive tehnologije. Pred tokratnim srečanjem se je za sodelovanje na tem področju znova zavzel kitajski predsednik.
“Morali bi ne le odpraviti trgovinskih in naložbenih ovir, ampak tudi spodbujati vključujoč in uravnotežen razvoj. Aktivno bi morali graditi partnerstva za znanstvene in tehnološke inovacije, poglobiti sodelovanje v digitalnem gospodarstvu in umetni inteligenci ter promovirati zeleno in nizkoogljično tranzicijo,” je v nagovoru na vrhu APEC v sredo dejal Ši.
Mednarodnim opazovalcem ni ušlo, da se je Kitajska odločila vrh gostiti v mestu Šenžen, ki velja za glavno tehnološko središče države in epicenter njenega razvoja umetne inteligence. Z izbiro lokacije tako Kitajska sporoča, da je postala gospodarska in tehnološka velesila.
Trump in Ši imata letos predvideno še eno srečanje, in sicer decembra v okviru vrha držav G20. Obema stranema bi trgovinski dogovor prišel prav, saj je kitajsko gospodarstvo vse bolj odvisno od izvoza, medtem ko ameriške volilce pestijo visoke cene, za katere so zaslužne predvsem Trumpove carine in nepriljubljena vojna proti Iranu.