Deutsche Bank v središču škandala: razkritja o pranju denarja, oligarhih, Epsteinu in Trumpu

Razkriti dokumenti naj bi kazali, da je Deutsche bank kljub opozorilom nadaljevala sodelovanje s tveganimi komitenti ter zanemarjala opozorila o pranju denarja in kršenju mednarodnih sankcij.
Banka naj bi zaradi lastnih poslovnih interesov zanemarjala mednarodne sankcije, zakonodajo za preprečevanje pranja denarja in celo lastna pravila. V banki so po pisanju STA vse obtožbe zavrnili in poudarili, da so nadzorne mehanizme v zadnjih letih še okrepili. Delnica je kljub temu danes izgubila 4,77 odstotka.
Razkritja so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP plod dela več kot 200 novinarjev iz medijskega konzorcija, ki je vključeval The Financial Times, Der Spiegel, Le Monde, New York Times, ZDF in Der Standard. Pregledali so več kot 15 milijonov elektronskih sporočil in drugih dokumentov, ki sta jih razkrila neimenovana žvižgača.
Še vedno posluje na ruskem trgu
Razkriti dokumenti kažejo, da naj bi banka zaradi lastnih poslovnih interesov zanemarjala mednarodne sankcije, zakonodajo za preprečevanje pranja denarja in celo lastna pravila. Med drugim naj bi tik pred začetkom ruske invazije na Ukrajino leta 2022 prek povezav z ruskimi oligarhi skušala razširiti svoje poslovanje v Rusiji, čeprav je prejemala številna opozorila o regulatornih tveganjih in tveganjih, povezanih s pranjem denarja, v tej državi.
Pomemben del preiskave se nanaša na poslovanje z ruskimi milijarderji, med njimi Olegom Deripasko in Viktorjem Vekselbergom kljub ponavljajočim se notranjim opozorilom o tveganjih pranja denarja in kršenja sankcij.
Pet od sedmih ruskih oligarhov, proti katerim je ameriška administracija leta 2018 uvedla sankcije, naj bi imelo povezave z banko.
Deutsche Bank je v odzivu na preiskavo poudarila, da je svoje poslovanje v Rusiji od leta 2014 bistveno zmanjšala ter po invaziji leta 2022 ustavila sklepanje novih poslov in začela postopno ukinjati dejavnosti.
Kot so ob tem opozorili novinarji, banka svojega napovedanega umika z ruskega trga po invaziji te države na Ukrajino še vedno ni izpeljala do konca. Konec lanskega leta je tam zaposlovala 162 ljudi in ustvarila 61 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo.
Kljub sumljivim transakcijam poslovali z Epsteinom
Razkritja se nanašajo na poslovanje v zadnjih 20 letih. Vodstvo banke naj bi v tem času med drugim vzpostavilo tudi povezave z obsojenim spolnim prestopnikom Jeffreyjem Epsteinom.
Po poročanju Forbesa je Deutsche Bank leta 2019 ameriškim oblastem poslala 21 poročil o sumljivih dejavnostih, v katerih je opozorila na približno 3.200 transakcij, povezanih z Epsteinom in njegovimi podjetji. Njihova skupna vrednost je znašala okoli 582 milijonov dolarjev.
To je več kot dvakrat toliko, kot je v predhodni preiskavi ugotovil ameriški senator Ron Wyden. Ta je namreč identificiral za približno 250 milijonov dolarjev sumljivih nakazil, povezanih z Epsteinom. Razlika je med drugim posledica tega, da je bančna interna analiza zajela tudi čeke in transakcije, povezane z drugimi bankami.
Med označenimi transakcijami so bila plačila ženskam, prenosi prek slamnatih podjetij, domnevna zloraba dobrodelnih donacij prek organizacije Gratitude America.
Kljub temu je banka z Epsteinom ohranjala poslovni odnos več let, čeprav so se v banki vrstila opozorila o tveganjih. Banka je poslovni odnos začela prekinjati decembra 2018, potem ko so se znova okrepila medijska razkritja o njegovih spolnih zlorabah.
Med postopkom zapiranja Epsteinovih računov spomladi 2019 naj bi bančni uslužbenec dvema tujima bankama poslal priporočilni pismi za Epsteinova investicijska podjetja. V enem od njiju naj bi bilo navedeno, da na njegovih računih niso zaznali težav, povezanih s preprečevanjem pranja denarja.
Zadnja Epsteinova računa je Deutsche Bank zaprla šele tri dni po njegovi aretaciji julija 2019.

Trumpovi davčni podatki pomotoma v napačne roke
Dokumenti razkrivajo tudi nenavaden incident iz leta 2017, ko je Deutsche Bank pomotoma razkrila davčne podatke ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Uslužbenec banke je namreč davčne izpiske, ki so pripadali 1.586 računom zasebnega bančništva, med njimi tudi Trumpovemu, pomotoma poslal računovodji nekega drugega komitenta. Prejemnik je banko opozoril na napako in datoteko izbrisal. Toda Financial Times poroča, da so vodilni zaposleni po incidentu razpravljali o tem, kako bi se izognili obveščanju prizadetih komitentov.
O dogodku je bil obveščen tudi sedanji izvršni direktor banke Christian Sewing, ki je bil takrat vodja zasebnega bančništva. Napako naj bi v interni komunikaciji označil za “grozljivo napako”.
Trump naj bi po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pri banki odprl več računov, podatki o treh pa naj bi prišli v roke žvižgačema. Ta naj bi pridobila tudi zapise o notranji komunikaciji, ki Trumpa izpostavljajo kot “vse bolj problematično stranko”.
Trump se je na te navedbe danes ostro odzval in kritiziral banko, češ da ne bi smela dopustiti javnega razkritja njegovih osebnih podatkov. “Tega ne bi smeli storiti. To je nezakonito,” je dejal v odgovoru na novinarsko vprašanje ob robu vrha Združenja držav jugovzhodne Azije (Asean) v Manili.
Vodstvo: “Danes je to drugačna banka”
Vodstvo banke je vse obtožbe zavrnilo. Pristnosti dokumentov sicer ni zanikalo, je pa poudarilo, da ne gre za uradne interne dokumente. Poleg tega se nanašajo na dogodke, ki “segajo več kot dve desetletji v preteklost”.
Kot so navedli v banki, so vse zadeve pravočasno obravnavali z regulatornimi organi, med letoma 2019 in 2025 pa so v krepitev svojih nadzornih sistemov vložili sedem milijard evrov. “Danes je to drugačna banka,” so poudarili. Pri tem so izpostavili tudi rekordne dobičke v letu 2025 in napredek na področju skladnosti poslovanja.
Nemški finančni minister Lars Klingbeil je v odzivu na razkritja pozval k popolni preglednosti in celoviti preiskavi. “Zdaj je na Deutsche Bank, da zagotovi popolno preglednost glede tega, kako je obravnavala pretekle napake in pomanjkljivosti v notranjih kontrolah, ter kako jih bo v prihodnje učinkovito preprečila,” je dejal po poročanju dpa.