Ameriški kongres bo le stežka odpravil odvisnost Pentagona od Elona Muska

Po nedavni zgodovinski zmagi demokratov, ki so na vmesnih volitvah osvojili večino v obeh domovih ameriškega kongresa, kongresniki že začenjajo pripravljati program dela za novi mandat. Med njihovimi prednostnimi nalogami je tudi vprašanje, kako se najučinkoviteje lotiti Elona Muska, ključnega zaveznika Donalda Trumpa in največjega političnega donatorja letošnjega leta.

Demokrati so že nakazali, da nameravajo sprožiti številne preiskave Muskovega delovanja in njegovih podjetij. Med drugim želijo preveriti, ali so bile nekatere pogodbe med državo in SpaceX v zadnjih nekaj letih oddane v nasprotju s predpisi in ali je Musk med vodenjem urada DOGE kot zunanji pogodbeni izvajalec zvezne vlade neupravičeno pridobil dostop do zaupnih informacij.

Demokratski senator Richard Blumenthal iz Connecticuta je že pred volitvami napovedal preiskavo v zvezi z nedavno omejitvijo dostopa ukrajinske vojske do storitev Starshield in Starlink na bojišču. Obe storitvi ukrajinskim vojakom prek satelitskega omrežja podjetja SpaceX zagotavljata ključne komunikacijske povezave.

Poleg tega imajo kongresniki za ukrepanje proti SpaceX gospodarske razloge, pojavljajo pa se tudi vprašanja glede nacionalne varnosti. Omenjeno podjetje ima na nekaterih področjih dejansko monopolni položaj. “Obrambna industrija ne glede na to, ali so na oblasti republikanci ali demokrati, ne želi biti odvisna od enega samega dobavitelja,” pravi Armand Musey, predsednik svetovalnega podjetja Summit Ridge Group, specializiranega za področje satelitov.

“Musk ima preveč moči, ker razpolaga s tehnologijo, ki je nima nihče drug, ta pa postaja v obrambnem sektorju vse pomembnejša s strateškega vidika. Kot bi med 2. svetovno vojno obstajal en sam človek, ki bi razumel, kako deluje atomska bomba,” še dodaja.

Omejeni vzvodi

Približno petina od 18,7 milijarde dolarjev prihodkov, ki jih je SpaceX ustvaril lani, je prišla iz ameriških zveznih ustanov. Velik del prav iz Pentagona, predvsem za programe, kot so storitve Starshield in izstrelitve raket Falcon 9, ki v vesolje prevažajo tovore za potrebe nacionalne varnosti.

Forbes se je o prihodnosti SpaceX pod demokratsko večino v kongresu pogovarjal z osmimi analitiki. Skoraj vsi so izrazili zaskrbljenost zaradi prevelike moči podjetja, vendar so hkrati opozorili, da bi bilo njegov položaj težko omejiti, ne da bi pri tem ogrozili nacionalno varnost ZDA. Kongres poleg tega nima pristojnosti za dodeljevanje ali odpovedovanje pogodb, saj je to v domeni izvršilne veje oblasti. Zato so njegove možnosti za omejevanje vpliva SpaceX precej omejene.

Strokovnjaki zato pričakujejo, da bo kongres ukrepal postopno in previdno. Tudi ob izraziti demokratski večini si namreč verjetno za zdaj ne bo želel spodbujati korenitih sprememb za zmanjšanje odvisnost od SpaceX.

Na veliko področij nima tekmeca

Ta namreč na številnih strateško pomembnih področjih preprosto nima enakovrednega tekmeca. Njegova raketa Falcon 9 v vesolje poleti bistveno pogosteje kot rakete kateregakoli konkurenčnega ponudnika, lani pa je opravila več kot polovico vseh izstrelitev v Zemljino krožnico na svetu. SpaceX je tudi pionir ponovne uporabe raket, Falcon 9 pa je najcenejša raketa v zgodovini v razredu srednje težkih in težkih nosilnih raket.

ZDA rakete Falcon 9 uporabljajo za izstreljevanje satelitov, med drugim tistih, ki omogočajo delovanje sistema GPS, izvajajo izvidniške naloge in zagotavljajo šifrirane vojaške komunikacije. Z njimi v vesolje pošiljajo tudi eksperimentalne tehnologije, ki jih želi Pentagon čim prej preizkusiti.

“Dejstvo je, da so ZDA pri dostopu do vesolja odvisne od SpaceX,” pravi Victoria Samson, glavna direktorica za vesoljsko varnost in stabilnost pri neprofitni organizaciji Secure World Foundation. “Ne moremo se kar odločiti, da bomo SpaceX odvzeli vse pogodbe. To preprosto ne gre.”

Tudi satelitsko omrežje SpaceX nima prave konkurence, predvsem zaradi svoje razvejanosti, velikih zmogljivosti in izjemno majhnih zakasnitev pri prenosu podatkov. “Starlink je eden ključnih stebrov vojaških komunikacij, ne le za ZDA, temveč tudi za njihove zaveznike in partnerje,” pojasnjuje Samson.

Takšna odvisnost pa odpira vrsto drugih zapletenih vprašanj. Prejšnji mesec so se pojavila poročila, da je Musk osebno omejil dostop Ukrajine do storitev Starlink in Starshield. Sam je priznal, da je omejil delovanje Starlinka, kar je utemeljil s trditvijo, da je Ukrajina kršila pogoje uporabe storitve. Vztraja pa, da lahko delovanje Starshielda omeji izključno ameriška vojska.

Ukinitev financiranja

Čeprav kongres ne more odpovedovati pogodb, lahko posameznemu programu v celoti ukine financiranje. Demokrati že razmišljajo o ukinitvi Trumpove pobude Zlata kupola (Golden Dome), v okviru katere je SpaceX po javno dostopnih podatkih pridobil precej več denarja iz pogodb kot katerokoli drugo podjetje. Vrednost naročil, povezanih s tem programom, znaša približno osem milijard dolarjev.

Po drugi strani bi lahko kongres povečal financiranje programov, ki bi lahko zmanjšali konkurenčno prednost SpaceX. Nick Reese, nekdanji vodja politik na področju novo nastajajočih tehnologij pri ameriškem ministrstvu za domovinsko varnost, kot eno od možnosti omenja sistem za usklajevanje vesoljskega prometa (Traffic Coordination System for Space). Namen sistema je z uporabo vojaških podatkov in podatkov, ki jih prostovoljno posredujejo upravljavci satelitov, kot je Starlink, javnosti omogočiti dostop do informacij o razmerah v vesolju, predvsem o položaju in gibanju satelitov ter drugih objektov. Vendar se projekt po obsežnem krčenju sredstev in kadrov, ki ga je izvedel Muskov urad za učinkovitost vlade (DOGE), le stežka razvija. Kongres bi lahko vsaj teoretično predpisal, da bi morali upravljavci satelitov večji del teh podatkov deliti obvezno, ne zgolj prostovoljno.

“Ne le, da v nizki Zemljini krožnici prevladujejo sateliti enega samega podjetja, to podjetje ima v lasti tudi vse podatke o njihovem gibanju,” pravi Reese. “Če bi SpaceX odvzeli možnost izključnega nadzora nad podatki in jih javno objavili, bi Starlink s tem takoj izgubil del svoje konkurenčne prednosti.”

Skrajna možnost: nacionalizacija

Med najbolj radikalnimi možnostmi pa je nacionalizacija SpaceXa ali katerega od njegovih delov, denimo Starlinka. V zadnjih tednih so pozivi k takšnemu ukrepu vse glasnejši, med drugim tudi iz ust vplivnih posameznikov, kot sta ekonomist Paul Krugman in nekdanji ameriški minister za delo Robert Reich. V ZDA so v preteklosti že nacionalizirali podjetja, vendar je takšna praksa tam precej redkejša kot v drugih državah. Za kaj takega so se doslej praviloma odločali v času vojn ali v primerih, ko so bila podjetja plačilno nesposobna. Kongres bi lahko sprejel zakon, ki bi določal obvezen odkup podjetja.

Toda strokovnjaki menijo, da kongresniki tako daleč najverjetneje ne bi šli. Precej bolj realna možnost bi bila sprejetje novih zakonskih določb, usmerjenih proti SpaceX, s katerimi bi lahko denimo upočasnili njegovo bliskovito rast. Eden od ukrepov bi lahko bila uvedba dodatnih zahtev glede ocenjevanja tveganj pri vesoljskih izstrelitvah. SpaceX namreč trenutno opravi veliko večino vseh izstrelitev v Zemljino krožnico v ZDA.

Kongres bi lahko spremenil tudi pravila javnega naročanja in s tem posegel v vertikalno integracijo (obvladovanje več zaporednih členov poslovne verige) SpaceX, ki je eden ključnih razlogov za njegovo učinkovitost in stroškovno prednost pred konkurenti. Nove pogodbe za satelitske storitve bi lahko na primer določale, da sateliti ne smejo biti v lasti istega podjetja, ki z lastnimi raketami poskrbi za njihovo izstrelitev v krožnico.

Ena od možnosti je tudi neposredno omejevanje Muskovega geopolitičnega vpliva. Demokrati bi lahko na primer z zakonom določili, da ameriška podjetja, ki na podlagi državnih pogodb zagotavljajo satelitske komunikacijske storitve, brez dovoljenja vlade ne smejo namerno omejevati njihovega delovanja na vojnih območjih.

Trump ima moč veta

Se je pa treba zavedati, da bi vse te ukrepe lahko Trump preprečil s predsedniškim vetom. Kongres bi ga lahko preglasoval le z dvotretjinsko večino, za kar pa demokrati tudi po zgodovinsko prepričljivi zmagi na vmesnih volitvah ne bodo imeli dovolj glasov.

“Predstavljam si, da bi lahko kak takšen ukrep vključili v zakon o obrambi (NDAA), ki ga kongres mora sprejeti vsako leto,” pravi Reese. “Demokrati bi lahko Belo hišo spravili v težaven položaj, če bi bil ukrep za omejevanje SpaceX zastavljen zmerno in razumno. Trump bi se moral potem odločiti, ali je zaradi nasprotovanja temu ukrepu pripravljen tvegati politične posledice in z vetom zavrniti celoten zakon.”

“Prav pri zakonih, ki jih je nujno treba sprejeti, prihaja do takšnih političnih manevrov,” se strinja Scott Amey, glavni pravni svetovalec neodvisne organizacije za nadzor delovanja zveznih oblasti Project On Government Oversight, ki prav tako meni, da bi lahko demokrati za omejevanje Muskovega vpliva izkoristili zakon o obrambi (NDAA).

“Takšni manevri so lahko precej neopazni. Prebrati moraš tako rekoč vseh 1.500 strani zakona, da odkriješ, kakšne določbe je kdo neopazno vključil vanj.”

Krepitev konkurence

SpaceX ima sicer konkurente tako na področju izstreljevanja raket kot na področju satelitskih komunikacij, med njimi so Blue Origin, Amazon Leo, United Launch Alliance in Rocket Lab, vendar ti za njim še vedno precej zaostajajo.

“Zdi se, da se razlika med SpaceXom in konkurenti povečuje, ne pa zmanjšuje,” pravi Musey. Ob tem opozarja na izjemno vertikalno integracijo podjetja, ki ji konkurenti niso kos, in na novo generacijo satelitov, ki jih SpaceX prav zdaj začenja pošiljati v vesolje. Ti imajo kar desetkrat večjo zmogljivost prenosa podatkov kot njihovi predhodniki.

Prav tukaj bi lahko kongres vsaj teoretično spet uveljavil svoj vpliv. Če želijo kongresniki zmanjšati odvisnost ZDA od SpaceX, bi bila manj tvegana pot krepitev njegovih konkurentov, namesto da bi poskušali načrtno oslabiti Muskov položaj. Toda takšen pristop bi zahteval veliko časa, spremljale pa bi ga tudi številne omejitve.

Začetna faza

Ironično je, da bi demokrati Muskov vpliv verjetno najraje zmanjšali prav v obrambnem sektorju, kjer bi bilo to lahko najtežje doseči. Če želijo omejiti njegovo moč, ne da bi pri tem ogrozili nacionalno varnost ZDA, bodo morali ukrepati izjemno premišljeno.

Za zdaj se zdi, da so ti načrti demokratov šele v začetni fazi. Jasno je, da nameravajo ukrepati proti Musku, precej manj pa, kako bodo to storili.

Izvršni direktor raziskovalno-svetovalnega podjetja Decision Tree Research Gregory Allen ob tem slikovito pravi: “Zdi se mi, da se ravnajo po načelu: pripravljen, streljaj, nameri – namesto po običajnem vrstnem redu: pripravljen, nameri, streljaj.”

Avtorica izvirnega članka je Monica Hunter-Hart.