Popoln vihar v Nvidii: šefu se maje stolček ob razkritju nove afere, delnica potonila še globlje

Po razkritju afere šefa Nvidie Jensena Huanga z domnevno kitajsko vohunko se pretresi v razvijalcu čipov za umetno inteligenco nadaljujejo. Ameriški mediji poročajo o še drugi aferi Huanga, zaradi česar uprava Nvidie že išče morebitne naslednike enega najbolj prepoznavnih tehnoloških voditeljev v Silicijevi dolini. Delnica je znova strmo upadla, domnevna vohunka pa se je medtem že umaknila v Peking.

Kot je v sredo prvi poročal The New York Times (NYT), naj bi imel Huang, ki je že več kot 40 let poročen z Lori Huang, razmerje s podpredsednico oddelka za zdravstvo pri Nvidii Kimberly Powell, ki neposredno poroča glavnemu izvršnemu direktorju. Po navedbah CNN je pri podjetju zaposlena 18 let.

Spomnimo, NYT je konec oktobra razkril ugotovitve ameriških obveščevalcev, da je imel Huang razmerje s kitajsko podjetnico Alice Huang, ki je vodila singapursko podjetje za podatkovne centre Megaspeed, obenem pa naj bi – po oceni obveščevalcev -vohunila za Kitajsko. Njeno podjetje, ki ga je ustanovila leta 2023 in ki je največji kupec čipov Nvidie v jugovzhodni Aziji, je že dobro leto pod drobnogledom ameriških oblasti zaradi suma prepošiljanja čipov Nvidie na Kitajsko kljub prepovedi izvoza.

Po uvodnem zanikanju afere s strani podjetja je v nedeljo nezvestobo ženi priznal Huang sam, ne da bi pri tem navedel imena, uprava pa je sprožila preiskavo zaradi skrbi o ogrožanju nacionalne varnosti in uhajanju poslovnih skrivnosti.

Padec delnice

To je v zgodnjem trgovanju pred odprtjem borz v ponedeljek povzročilo zdrs delnice, ki je že tako pod pritiskom ohlajanja navdušenja nad umetno inteligenco in grožnjo strožje regulacije po zmagi demokratov na ameriških kongresnih volitvah. V sredo je sicer delnica okrevala za slabe tri odstotke.

Po novem razkritju je v trgovanju po zaprtju borz delnica upadla še za skoraj devet odstotkov, a nato ta padec omejila na okrog sedem odstotkov: če se te izgube ohranijo tudi po odprtju ameriških borz, bo Nvidia ob dodatnih 275 milijard dolarjev, njena tržna vrednost pa se bo spustila pod 4.000 milijard dolarjev. Še oktobra je bilo podjetje največje na svetu z rekordno tržno vrednostjo 5.600 milijard dolarjev.

Iskanje naslednika

Wall Street Journal (WSJ) je prvi poročal, da se uprava sedaj pripravlja na odstavitev Huanga, kar je precejšen obrat od nedelje, ko je vodstvo podjetja izrazilo zaupanje v izvršnega direktorja. Interna pravila Nvidie določajo, da lahko uprava Huanga odstavi “z razlogom ali brez” z večino glasov direktorjev. Upravo sestavlja 11 direktorjev, vključno s Huangom.

Po poročanju Bloomberga uprava Nvidie sestankuje, potekajo pa pogovori o tem, kdo bi lahko stopil v Huangove čevlje. Kot morebitna začasna glavna izvršna direktorica se omenja trenutna finančna direktorica Colette Kress. Možno je tudi, da bi se uprava odločila Huanga imenovati za predsednika družbe in imenovati novega direktorja. Na napovedni platformi Polymarket uporabniki stavijo, da bo Jensen odstavljen pred koncem leta, na mestu novega direktorja pa v največji meri pričakujejo trenutnega vodjo enote za podatkovne centre Iana Bucka.

Nvidia nima načrta za nasledstvo, saj je Huang soustanovil podjetje leta 1993 in ga vodi že več kot 30 let, želel pa ga je voditi še nekaj desetletij. Znan je kot direktor, ki ohranja precejšen nadzor nad podjetjem z več kot 40 tisoč zaposlenimi: neposredno mu poroča okrog 60 ljudi, ki lahko hitro implementirajo njegove odločitve. Huang sam je hitro rast Nvidie v času buma umetne inteligence pripisal tudi svojemu vodstvenemu slogu in horizontalni hierarhiji, ki po njegovem mnenju omogoča hitro odločanje ter fleksibilnost.

Razkritja o obeh aferah prihajajo tudi tik pred objavo četrtletnih rezultatov podjetja, ki so predvideni 17. novembra.

Podpora in pozivi k odstopu

Astronomske dobičke na področju čipov za umetno inteligenco je Huang izkoristil za naložbe v celotni sektor, s čimer je Nvidia postala nekakšna centralna banka te rastoče panoge. Njen direktor je postal tudi eden glavnih evangelistov nove tehnologije, ki je miril širšo javnost ob opozorilih o tveganjih razvoja in stkal tesne odnose z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Ta je po razkritjih izrazil podporo Huangu. Trump je bil sicer že pred letom dni obveščen o Huangovem razmerju z Alice Huang in sumom, da gre za kitajsko vohunko, a o tem ni obvestil Huanga. Huang naj bi mu v nedavnem telefonskem klicu zatrdil, da ni vedel, da gre za vohunko.

Na družbenem omrežju je podporo Huangu izrazil šef Tesle in SpaceX Elon Musk. Na poziv uporabnika omrežja X, naj Musk Huanga zaposli v enem od svojih podjetij, je Musk odvrnil, da “bi mu to bilo v čast”. Že ob razkritju afere z domnevno vohunko je Musk Huanga opisal kot enega največjih poslovnih voditeljev.

Poleg interne preiskave v podjetju in morebitne odstavitve s položaja direktorja nad Huangom visi tudi poziv k pričanju v ameriškem kongresu 18. novembra, na katerega se še ni odzval. Politični predstavniki iz obeh strank so pozvali k njegovemu odstopu. Dva demokratska senatorja, Elizabeth Warren in Chris Coons, sta pozvala trgovinsko ministrstvo, naj ohrani vse dokumente v zvezi s prodajo čipov Nvidie na Kitajsko.

Širši vpliv na trg

Po mnenju analitika za področje tehnologije Dana Ivesa iz družbe Yorkville je vrednost Nvidie verjetno za 25 odstotkov nižja, če na položaju izvršnega direktorja ni Huanga. “Menimo, da vrednost podjetja znaša 300 dolarjev na delnico, če je izvršni direktor Jensen, in 225 dolarjev na delnico, če Jensen ni izvršni direktor,” so v dopisu zapisali analitiki podjetja. Svoje napovedi za delnico režejo tudi analitiki večjih investicijskih bank na Wall Streetu.

Osrednja vloga Nvidie, ki zavzema okrog 80 odstotkov trga čipov za umetno inteligenco po prihodkih (in dobrih 60 odstotkov po deležu dobavljene računalniške moči), se kaže v gibanju borznih tečajev v četrtek. V azijskem trgovanju so indeksi na Japonskem, Kitajskem, v Južni Koreji in Tajvanu končali v rdečem. Tajvanski TSMC, vodilni svetovni proizvajalec polprevodnikov, je izgubil 2,3 odstotka. Medtem so se v Evropi tečaji v prvih urah trgovanja obarvali zeleno, a je nizozemski izdelovalec opreme za izdelavo čipov ASML prav tako izgubil dobra dva odstotka.

Glavna zmagovalca škandala sta za zdaj Broadcom in AMD, ki na področju izdelave čipov za umetno inteligenco tekmujeta z Nvidio: njuni delnici sta pridobili približno tri odstotke v zgodnjem ameriškem trgovanju, v Južni Koreji pa je Samsung pridobil nekaj manj kot odstotek. Delnice drugih proizvajalcev čipov in podjetij, ki izdelujejo opremo za njihovo proizvodnjo, kot so Intel, Qualcomm in Micron, so večinoma beležile padce.

Domnevna vohunka že doma

Alice Huang, znana tudi kot Huang Le, se je medtem že vrnila na rodno Kitajsko in je po poročanju ameriških medijev v Pekingu. Kitajski minister za zunanje zadeve Guo Džiakun je sicer obtožbe o kitajskem vohunjenju označil za blatenje Kitajske in navedbe ameriških medijev zanikal. Podjetje Megaspeed, ki med drugim oddaja računsko moč kitajskemu tehnološkemu velikanu Alibaba, je sporočilo, da jemlje skladnost z ameriškimi zakoni “zelo resno” in da bo preiskalo navedbe o uhajanju grafičnih procesorjev na Kitajsko.

Afera v Nvidii prihaja pred napovedanim srečanjem med Trumpom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom ob robu vrha APEC (Asia-Pacific Economic Cooperation) v Šenženu 18. in 19. novembra. Državi sta vpeti v tekmo razvoja umetne inteligence, pri čemer ZDA skušajo zadržati svojo prednost z omejevanjem izvoza ključnih tehnologij na Kitajsko, v prvi vrsti prav najzmogljivejših čipov Nvidie. V igri je tudi trilateralno srečanje, če bi se Trumpu in Šiju pridružil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

To bo tretje letošnje srečanje med Trumpom in Šijem: maja v Pekingu sta se med drugim dogovorila o sprostitvi izvoza manj zmogljivih čipov Nvidie (H200) na Kitajsko, v ameriški delegaciji pa je bil tudi Huang, ki je lobiral za takšen ukrep. Ta izvoz sicer ostaja skromen, med drugim zaradi težnje Kitajske po zagotovitvi domače proizvodnje čipov podjetja Huawei. Septembra v Washingtonu sta voditelja podaljšala trgovinsko premirje in govorila o globalnem upravljanju umetne inteligence.