Kateri trgovec dobi največji kos rastoče pogače

Po tem, ko je ta teden Lidl kot zadnji med večjimi trgovci objavil poslovne rezultate, smo pogledali, kakšno je razmerje moči v maloprodaji.

Slovenski trg je po oceni Davida Kovačiča, glavnega izvršnega direktorja Spara Slovenija, zelo konkurenčen in bo takšen po njegovem mnenju ostal tudi v prihodnje. Trgovci se morajo zato vse bolj prilagajati spremembam življenjskega sloga in nakupnih navad.

“Kupci danes pričakujejo, da lahko čim več nakupov opravijo na enem mestu. Pri tem so pomembni široka in kakovostna ponudba, prilagojena življenjskemu slogu in navadam kupcev, ter seveda dostopne cene. Opažamo, da je kupcem vse bolj pomembno, da jim nakupovanje prihrani čas in olajša vsakdan,” pravi Kovačič.

Kot primer navaja vse večje zanimanje za kakovostne pripravljene obroke, saj imajo kupci po njegovih besedah vse manj časa za vsakodnevno pripravo hrane.

Kovačič tudi v prihodnje pričakuje pomembno vlogo fizičnih trgovin, vendar bodo te po njegovem mnenju drugačne kot danes. Več bo avtomatizacije in digitalizacije, predvsem na področjih, kjer lahko tehnologija poenostavi delo, izboljša procese in olajša nakupovanje. Vendar tehnologija po njegovem ne sme biti cilj sama po sebi, temveč mora prinesti konkretne koristi tako kupcem kot trgovcem in zaposlenim.

Ob tem ne izključuje nadaljnje konsolidacije trgovskega trga. Konkurenca bo ostala močna, uspešni pa bodo predvsem trgovci, ki bodo znali pravočasno prepoznati spremembe v navadah potrošnikov, pravi.

Spar in Mercator največja, za njima Lidl in Hofer

Na vrhu lestvice največjih trgovcev je Spar Slovenija, ki je leta 2025 ustvaril 1,261 milijarde evrov poslovnih prihodkov, kar je 7,4 odstotka več kot leto prej, ter 12,2 milijona evrov čistega dobička. Trgovec je v zadnjih letih beležil hitro rast; še v 2018 je imel 768 milijonov evrov prodaje.

Mercator je imel lani kot drugi največji 1,175 milijarde evrov prihodkov od prodaje. Na tretjem mestu je Lidl, ki je v poslovnem letu, ki se je končalo 28. februarja letos, ustvaril 745,7 milijona evrov prihodkov. To je desetino več kot v predhodnem poslovnem letu. Lidl je tako še povečal prednost pred Hoferjem, ki je v 2025 ustvaril 702,4 milijona evrov prihodkov.

Največji zaposlovalec ostaja Mercator, ki je imel lani po podatkih baze Gvin povprečno 6.648 zaposlenih. Spar jih je imel 4.974, Lidl 1.775, Hofer pa 1.615.

Lidl z najvišjo dobičkovnostjo

Dobičkovnost prihodkov iz poslovanja – gre za razmerje med poslovnim izidom iz poslovanja in poslovnimi prihodki – kaže nekoliko drugačno sliko.

Pri Sparu je znašala 1,56 odstotka in se je zmanjšala glede na predhodna leta, ko je presegala dva odstotka. Dobiček je upadel predvsem zato, ker so stroški rasli hitreje od prihodkov. “Stroški prodaje in uprave so se povečali za dobrih devet odstotkov, medtem ko so poslovni prihodki zrasli za 7,4 odstotka,” so zapisali v letnem poročilu.

Mercator je poslovni izid iz poslovanja povečal s predlanskih 10,4 milijona evrov na lanskih 24 milijonov evrov ter prvič po letu 2011 posloval s čistim dobičkom. V podjetju so izboljšanje med drugim pripisali nižjim stroškom energije in dela ter zapiranju nedobičkonosnih enot in segmentov. Dobičkovnost prihodkov iz poslovanja je bila dvoodstotna.

Lidlu se je dobičkovnost prihodkov iz poslovanja zmanjšala s treh na 2,9 odstotka, a ostaja največja med velikimi trgovci. Na vsak evro prihodkov od prodaje so ustvarili 0,029 evra dobička iz poslovanja. Hoferjevo razmerje med dobičkom in prihodki iz poslovanja je bilo lani 1,48 odstotka.

Raste tudi trg

Prihodki od prodaje v trgovini na drobno so se sicer v zadnjih letih nominalno močno povečali. V 2019, torej v zadnjem letu pred epidemijo in obdobjem izrazitejših inflacijskih pritiskov, so po podatkih Statističnega urada znašali 13,5 milijarde evrov, lani pa 18,3 milijarde evrov.

Gre za 35-odstotno rast, medtem ko je bila inflacija od januarja 2019 do konca 2025 26-odstotna.

V znesku so zajete različne kategorije maloprodaje, ne le živila in izdelki vsakdanje potrošnje. Podatek, kot kaže spodnji graf, zajema tudi osebna vozila, energente, zdravila, oblačila in obutev.

Podatki kažejo, da Slovenci vse večji delež potrošnje dajemo za hrano in pijačo, saj se je skupna potrošnja lani glede na 2019 povečala za 35 odstotkov, segment hrane in pijače pa za 55 odstotkov.

Leta 2019 je bil delež hrane in pijače v skupni potrošnji 23,9 odstotka, v 2025 pa 27,4 odstotka.