Trgovski ceh po odločitvi ustavnega sodišča o zimskem regresu: “Kdo bo nosil posledice?”

Ustavno sodišče je prejšnji teden po letu dni odločilo o pobudi desetih podjetij za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Odločilo je, da obvezno izplačilo zimskega regresa ni protiustavno samo po sebi. Protiustavno pa je, da so morali delodajalci pri izračunu regresa za leto 2025 upoštevati tudi obdobje zaposlitve pred uveljavitvijo zakona (za obdobje od 1. januarja do 20. novembra 2025, ko je bil zakon uveljavljen). To velja tako za delavce v zasebnem sektorju, ki jim je zaposlitev prenehala pred tem datumom, kot za tiste, ki so bili po njem še zaposleni.

Sodišče je poudarilo, da mora biti morebitno retroaktivno učinkovanje zakona utemeljeno s posebno javno koristjo že v zakonodajnem gradivu. V odločbi je zapisalo: “Državni zbor in vlada torej javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, čeprav bi to morala storiti že v zakonodajnem gradivu.”

Pri tem pa sodišče spornih določb ni razveljavilo z razlago, da bi to pomenilo “nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice”.

“Stroške protiustavne ureditve nosijo delodajalci”

Trgovinska zbornica Slovenije pa je danes v odzivu navedla, da spoštuje odločitev ustavnega sodišča o delnem neskladju z ustavo, da pa sodišče spornih določb ni razveljavilo in ni določilo, kako naj se odpravijo posledice. “Ustavno sodišče tako ni odpravilo neustavnosti, kar pomeni, da stroške protiustavne ureditve nosijo delodajalci,” ugotavlja zbornica.

Zato se, kot pravijo, sprašujejo, kdo bo nosil posledice in ali bo odločba ustavnega sodišča vplivala na zakonodajalca, da v prihodnje ne bo sprejemal predpisov, ki bodo imeli retroaktivno veljavnost.

“Po ocenah je ukrep stal več sto milijonov evrov”

“Na Trgovinski zbornici Slovenije razumemo, da sodišče ni želelo posegati v položaj delavcev. Ne moremo pa sprejeti, da posledice protiustavnega zakona v celoti nosi gospodarstvo, torej prav tisti, katerih pravice so bile kršene. Delodajalci so lani izplačali regres tudi za mesece, v katerih ta obveznost še ni obstajala. Po ocenah, pripravljenih na podlagi vladnih izračunov, je ta del delodajalce v zasebnem sektorju stal več sto
milijonov evrov,” navaja zbornica.

Dodatno pa še, da je ukrep “posebej prizadel” trgovino, saj je delovno intenzivna dejavnost z nizko dobičkonosnostjo in da naj bi ukrep posebej prizdel male trgovce. Tu omenimo, da je bilo med podjetji, ki so vložila pobudo za oceno ustavnosti, tudi trgovsko podjetje Hofer, ki na našo prošnjo za komentar odločitve ustavnih sodnikov prejšnji teden ni odgovorilo.

“Pričakujemo, da bo zakonodajalec to odločbo razumel kot jasno opozorilo, da morajo predpisi, ki posegajo v stroške dela, nastajati pravočasno in kot kompromis v dialogu s socialnimi partnerji,” menijo v zbornici in dodajajo, da bi moral biti zimski regres vezan na poslovno uspešnost podjetja, izplačilo pa prostovoljno. “Zato je lanskoletna visoka negotovost poslovnega okolja, ki je zahtevala celo pokrivanje obveznosti podjetij za nazaj, nesprejemljiva,” so sklenili odziv.