Pogled iz Srbije: to so spremembe, ki jih država nujno potrebuje

Štirinajst let in še nekaj več je bilo dovolj časa, da bi Srbija zgradila sodobno gospodarstvo, ki bi ji omogočilo dohitevanje razvitih evropskih držav. Toda odhajajoča oblast za seboj pušča sistem, v katerem je država tako največji delodajalec kot vlagatelj ter nadzornik dela in življenja državljanov. Kljub zatrjevanju o visoki gospodarski rasti Srbija ne dohiteva niti srednjeevropskih držav, to ji ne uspeva niti v primerjavi z državami srednje Evrope, v komentarju po nedeljskih volitvah ugotavlja urednik Forbesa Srbija Ivan Radak.

Novo oblast čaka vrsta zahtevnih nalog, vendar večina težav ni nerešljiva. Tako kot bo treba na političnem področju nekatere stvari rešiti nemudoma, druge pa pustiti za pozneje, velja podobno tudi za gospodarstvo.

To je več področij, na katerih bi bilo treba po mnenju urednika Forbesa Srbija nujno in hitro ukrepati.

Kadrovske menjave

Med najnujnejšimi ukrepi so kadrovske menjave. Najprej mora nova oblast čim prej ponovno zagotoviti neodvisnost Narodne banke Srbije. Centralna banka mora voditi neodvisno politiko, ne pa takšne, ki ustreza izvršni oblasti. Medtem ko sta ameriška in evropska centralna banka zaradi inflacije zviševali obrestne mere, srbska tega ni storila. Takšna odločitev je ustrezala oblasti, zlasti pred volitvami, prebivalci pa so nosili breme višjih cen.

Nujna je tudi kadrovska in tehnološka okrepitev davčne uprave, ki bi morala učinkoviteje nadzorovati premoženje in poslovanje posameznikov. Prav tako je potrebna zamenjava vodstva Republiškega geodetskega zavoda, da bi bili prepričani, kdo je lastnik česa in kdaj je to postal.

Posebno pozornost zahtevajo finance Beograda. Če obstaja pravna podlaga, bi bilo smiselno uvesti prisilno upravo, začasno ustaviti javne razpise in temeljito pregledati poslovanje mesta ter mestnih podjetij.

Vprašanje proračuna

Nova oblast bo morala hitro pripraviti državni proračun za leto 2027 in spremeniti njegovo strukturo. Srbski proračun je močno odvisen od DDV in trošarin, zaradi česar je posebej občutljiv v kriznih obdobjih.

Veliko breme pomenijo tudi odplačila dragih in pogosto nepreglednih posojil. Ker bo država še naprej odvisna od zadolževanja, bo izboljšanje bonitetne ocene ena ključnih nalog.

Čeprav Srbija velik del proračuna namenja infrastrukturnim naložbam, se zastavlja vprašanje njihove gospodarnosti. Nova oblast bi morala pregledati stroške in načrtovane projekte ter ustaviti tiste, ki niso nujni ali ekonomsko upravičeni.

Iskanje kadrov

Med nujnejšimi vprašanji bi bila tudi razveljavitev vseh (ali večine) pogodb o začasnem in občasnem delu ter drugih vrst pogodb, na podlagi katerih so potekale strankarske zaposlitve z možnostjo političnega izsiljevanja. Obstajajo namreč očitki, da nekateri zaposleni sploh niso prihajali na delo, drugi pa niso bili usposobljeni za naloge, ki so jih opravljali.

Eden največjih izzivov nove oblasti bo zato poiskati strokovne kadre za javno upravo, zlasti na lokalni ravni. Srbija potrebuje tudi nov zakon o delovnih razmerjih, ki bo izboljšal delovanje trga dela, ne pa zgolj nadaljeval populističnih politik.

Prostorski načrti

Zelo nujna bi bila tudi razveljavitev vseh pomembnejših prostorskih načrtov za posebne namene in posebnih zakonov (lex specialis). Projekt Beograd na vodi po dosedanjih ocenah državi ni prinesel tolikšnih koristi, kolikor je vanj vložila, zato nadaljnje širjenje na območje sejmišča in Novega Beograda ni smiselno.

Podobno velja za mednarodno razstavo EXPO 2027. Dogodek je treba izpeljati, vendar dodatni vodni parki, akvariji in stanovanjski kompleksi niso prednostna naloga. Razvoj območja Surčina lahko počaka.

Srbija bo EXPO gostila prihodnje leto med majem in avgustom. Danilo Jerinić, direktor srbskega državnega podjetja EXPO 2027, projekt predstavlja kot priložnost za gospodarstvo celotne regije, tudi slovensko. Več o tem je Jerinić povedal v nedavnem intervjuju za Forbes Slovenija.

Državna podjetja

Prihodnost velikih državnih podjetij je eno najzahtevnejših gospodarskih vprašanj. Telekom Srbija bi bilo treba razbremeniti stroškov, ki niso povezani z njegovo osnovno dejavnostjo, predvsem različnih sponzorstev. Skupaj z Elektroprivredo Srbije (EPS) je eno zadnjih pomembnih državnih premoženj, ki jih je treba zaščititi.

EPS nujno potrebuje vlaganja v nove, predvsem obnovljive vire energije, vendar ostaja odprto vprašanje, od kod bo država za to zagotovila denar. Tu so še Putevi Srbije, Srbijagas in druga podjetja, s katerimi se bo nekdo moral ukvarjati.

Preglednost in odgovornost

Državna podjetja je mogoče ohraniti v javni lasti in jim zagotoviti strokovno vodstvo. Toda za učinkovito upravljanje javnega denarja je nujna večja preglednost.

Nova oblast bi lahko uvedla sistem javne objave vseh izplačil državnih institucij, podjetij in proračunskih uporabnikov, po možnosti v realnem času. Javno dostopni bi morali biti tudi podatki o plačah, potnih stroških, materialnih izdatkih in drugih stroških javne uprave.

Takšen sistem je ob ustreznem varstvu osebnih podatkov izvedljiv, kar kaže tudi primer sosednje Hrvaške. Državljani imajo pravico vedeti, kako se porablja denar, s katerim financirajo javni sektor.

Srednjeročni ukrepi

Spodnji ukrepi sicer ne spadajo med najbolj nujna vprašanja, vendar je spremembe zagotovo mogoče hitro izpeljati.

Gradbeništvo potrebuje natančnejšo zakonodajo o načrtovanju in gradnji ter jasnejšo opredelitev odgovornosti za napake in nesreče. Tragedija, povezana z zrušenjem nadstreška, je razkrila pomanjkljivosti sistema, v katerem odgovornost pogosto nosijo posamezni inženirji, ne pa tudi podjetja, ki so jih zaposlila.

Rudarstvo potrebuje višje koncesijske dajatve, da bi imela družba več koristi od izkoriščanja naravnih virov. O prihodnosti projekta Jadar pa je treba razpravljati trezno in na podlagi dejstev.

Trgovina zahteva učinkovitejši nadzor nad konkurenco. Stabilen devizni tečaj koristi uvoznikom in državnemu proračunu, medtem ko komisija za varstvo konkurence predolgo odloča o morebitnih nepravilnostih velikih trgovskih verig.

Nujna je tudi kadrovska in materialna okrepitev inšpekcijskih služb, ki trenutno nimajo dovolj zaposlenih za učinkovit nadzor.

Sprememba gospodarskega modela

Dolgoročno Srbija potrebuje nov model gospodarske rasti, ne pa sedanjega, ki temelji na subvencioniranju in privabljanju mobilnih naložb (angl. footloose investments), ki se lahko hitro preselijo drugam ter prinašajo tehnološko manj zahtevne dejavnosti in nizke plače. Toda za rešitev tega vprašanja ne bo potrebnih le več let, temveč več mandatov.

Nova oblast bo morala jasneje urediti tudi odnose s tujimi vlagatelji, zlasti kitajskimi podjetji, ter zagotoviti enako spoštovanje zakonodaje, inšpekcijskega nadzora in pravil javnega naročanja za vse.

Odpreti bi bilo treba tudi vprašanje davčnih obveznosti Srbske pravoslavne cerkve, predvsem glede na njen odnos do dela družbe, ki ni podpiral dosedanje oblasti.

In nazadnje – Partizan in Crvena zvezda. Aleksandar Vučić očitno ni bil pripravljen zavzeti stališča glede njune privatizacije. Ali pa tega ni hotel iz razlogov, o katerih lahko le ugibamo. Ta kluba trošita denar in hkrati toneta. Rešitev je bodisi privatizacija bodisi prilagoditev njunega delovanja dejanskim finančnim zmožnostim in evropski konkurenčnosti.

Reforme bodo potrebne tudi v policiji, vojski, pravosodju in pri zagotavljanju pravne države. Toda skupni temelj vseh sprememb je izobraževalni sistem. Vsaj zanj obstaja jasna rešitev.

Avtor izvirnega članka je Ivan Radak, urednik Forbesa Srbija.