Lanski zimski regres neskladen z ustavo, a ga ne bo treba vračati. Letošnji ni pod vprašajem

Ustavno sodišče je objavilo odločitev v pomembni zadevi. Gre za pobudo za oceno ustavnosti zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

Spomnimo, da je bil zakon lani sprejet zelo na hitro. Predsednik vlade Robert Golob je septembra prvič omenil možnost uvedbe obvezne božičnice, konec novembra pa je bil zakon, ki je nekaterim podjetjem tik pred koncem leta prinesel milijonske obveznosti, uveljavljen.

Sredi decembra lani je več podjetij na ustavno sodišče vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. Kot je takrat za STA dejal Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather, ki je bil eden od vlagateljev pobude, je država z obvezno božičnico “grobo posegla v pravice gospodarstva”, med drugim v ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude.

Iz danes objavljene odločitve sodišča izhaja, da je bilo pobudnikov devet, poleg Boxmark Leather še podjetja Kristal, Religo CNC, Jadran, Iskra, Turistična agencija Sonček, Hofer, Jaz in Božo ter Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS), ki ga vodi Trobiš. Zastopal jih je odvetnik Jernej Podlipnik.

Ustavno sodišče je ugotovilo protiustavnost obveznosti, ki je pri izračunu regresa za leto 2025 upoštevala tudi obdobje zaposlitve pred uveljavitvijo zakona. Obveznega zimskega regresa kot takega ni razglasilo za protiustavnega.

Trobiš odločitve sodišča še ni želel komentirati. “Sodbo moramo dobro preučiti, saj na prvi pogled ni razumljiva. Zato bomo najprej pridobili pravno mnenje,” je dejal za Forbes Slovenija.

Kaj so zakonodajalcu očitala podjetja

Kot izhaja iz odločbe, so pobudniki ustavne presoje opozorili na domnevno zlorabo nujnega zakonodajnega postopka.

Zapisala si, da “je v resnici prišlo do pospešenega sprejemanja zakona zaradi političnih posledic za ugled predsednika vlade, če njegova obljuba o izplačilu ‘božičnice’ v letu 2025 ne bi bila uresničena”. Nikakor pa naj v primeru, da zakon ne bi bil sprejet, ne bi grozile nikakršne težko popravljive posledice za delovanje države, kar je pogoj za nujni postopek.

Pobudniki so v zahtevi nadalje navajali, da je obveznost izplačila zimskega regresa v predpisani višini in roku poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude delodajalcev, saj jim zapoveduje točno določeno ravnanje, ki ne omogoča nikakršnega polja za prosto podjetniško odločanje.

Posebej problematična se jim je zdela nenadna uveljavitev zimskega regresa manj kot mesec in pol pred zaključkom tekočega poslovnega leta. Pobudniki so nasprotovali tudi temu, da je zakon, ki je začel veljati 20. novembra 2025, določil obveznost izplačila zimskega regresa za celotno lansko leto. Opozarjali so, da so morali delodajalci novo finančno obveznost izpolniti tudi na podlagi delovnih razmerij, ki so obstajala pred sprejetjem zakona, ko takšne obveznosti niso mogli predvideti.

Zavzeli so se za to, da ustavno sodišče uporabi ista merila presoje kot pri davkih, pri katerih naj bi sprememba zakonodaje znotraj davčnega leta pomenila poseg v pridobljene pravice za obdavčljive dogodke, ki so se zgodili pred spremembo, čeprav davčna obveznost nastane in zapade šele po spremembi.

Odločba ustavnega sodišča:

Ustavno sodišče: Regres za 2025 je protiustaven

Ustavno sodišče je pritrdilo očitkom glede povratnega učinkovanja zakona. Presodilo je, da sta drugi člen in prvi odstavek tretjega člena zakona protiustavna v delu, v katerem pri ugotavljanju upravičenosti oziroma določanju višine zimskega regresa za leto 2025 upoštevata tudi obdobje zaposlitve pred 20. novembrom 2025. To velja tako za delavce, ki jim je zaposlitev prenehala pred uveljavitvijo zakona, kot za tiste, ki so bili po njegovi uveljavitvi še zaposleni, razen za zaposlene v javnem sektorju.

Sodišče je poudarilo, da mora biti morebitno retroaktivno učinkovanje zakona utemeljeno s posebno javno koristjo že v zakonodajnem gradivu. V odločbi je zapisalo: “Državni zbor in vlada torej javne koristi za povratno učinkovanje izpodbijane ureditve nista niti poskušala izkazati, čeprav bi to morala storiti že v zakonodajnem gradivu.”

Ustavno sodišče je zavrnilo očitke, da bi bila obveznost zimskega regresa kot taka v neskladju s svobodno gospodarsko pobudo. Po njegovi presoji pozitivni učinki ukrepa za socialni položaj zaposlenih in njihovo blagostanje presegajo negativne posledice za pogodbeno svobodo delodajalcev. Prav tako ni ugotovilo, da bi očitane nepravilnosti pri uporabi nujnega zakonodajnega postopka dosegle raven, ki bi zamajala ustavnopravni okvir sprejemanja zakonov.

Zimski regres ostaja

Pri tem pa sodišče spornih določb ni razveljavilo. Pojasnilo je, da bi razveljavitev pomenila “nedopusten poseg v legitimna pričakovanja zaposlenih, da lahko obdržijo sredstva, ki so jih prejeli na račun zakonsko uveljavljene pravice”.

V preostalem delu je sodišče ugotovilo, da drugi člen in prvi odstavek tretjega člena zakona nista v neskladju z ustavo. Pobudo glede drugega odstavka tretjega člena ter četrtega in sedemnajstega člena je zavrglo zaradi neizpolnjenih pogojev za vsebinsko ustavno presojo.

Odločba tako ne pomeni, da je obvezni zimski regres odpravljen. Ustavno sodišče je omejilo retroaktivni učinek ureditve za leto 2025, medtem ko je zakonsko pravico do zimskega regresa v preostalem obsegu ohranilo.