Kadrovski razrez za javni sektor: na večini ministrstev brez sprememb, na enem zmanjšanje

Vlada je v Državni zbor poslala proračunske dokumente za leti 2027 in 2028, ki jih je potrdila včeraj. Del dokumentacije so tudi kadrovski načrti za vladne in nevladne proračunske porabnike ter pravosodne organe, v katerih vlada določi kvoto možnih zaposlitev po posameznem proračunskem porabniku.

V zadnjih dneh so v javnosti zaokrožile informacije, da je vlada presojala možnost zmanjšanja števila javnih uslužbencev, in sicer za deset odstotkov v letu 2027 ter nato za enak odstotek še v letu 2028.

Kot je včeraj dejal predsednik vlade Janez Janša, naj bi bila ta poteza narobe razumljena. Dodal je, da je vlada namero tako ali tako opustila, ker je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to res mogoče na mehak način narediti v letu dni. V kadrovskih načrtih, ki spremljata predloga proračunov za 2027 in 2028, so zato številke enake, kot veljajo za letos, je dejal.

Danes objavljeni dokument za vladne proračunske porabnike (spodaj) kaže, da je vlada za večino porabnikov ohranila enake kvote, kot so veljale za letošnje leto. Edina razlika je pri kulturnem ministrstvu, kjer se število dovoljenih zaposlitev zmanjšuje za 14 (z 246 na 232).

Poudarimo, da zamrznitev kvot ne pomeni nujno ustavitve zaposlovanja, zmanjšanje kvote pa ne zmanjševanja števila zaposlenih. Kadrovski načrt namreč določa največje dovoljeno število delovnih mest pri posameznem proračunskem porabniku, ni pa nujno, da so vsa ta mesta že zasedena.

Če bo predlog potrjen v parlamentu, bodo vladne službe, ministrstva, upravne enote, policija, vojska, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij v 2027 ohranile 33.767 delovnih mest, kar je 14 manj kot letos (33.781 delovnih mest).

Kvoto povečujejo le sodišča

Tudi v kadrovskem načrtu za nevladne proračunske porabnike so kvote za 2027 in 2028 večinoma ostale enake kot za letos. Največji nevladni porabnik ostaja Državni zbor, ki mu kadrovski načrt dopušča 461 zaposlitev.

Edina sprememba je na ustavnem sodišču, ki v 2027 kvoto zmanjšuje s 87 na 86, nato pa jo v 2028 spet poveča na 87.

Nekateri porabniki sicer, kot izhaja iz dokumentacije, izkazujejo večje potrebe. Računsko sodišče za leto 2027 in 2028 predlaga določitev dovoljenega števila zaposlenih v višini 140, v dokumentu pa je zanj predvidenih 132 delovnih mest.

V pravosodnih organih se kvota zvišuje pri sodiščih. Ta imajo po kadrovskem načrtu za letos lahko največ 4.802 zaposlenih. Kot izhaja iz dokumentacije, so jih imeli 17. avgusta letos 4.394. Pri tem v sodstvu opozarjajo, da nove zakonske obveznosti terjajo dodatne zaposlitve, zato kadrovski načrt za prihodnje leto predvideva povečanje kvote za štiri delovna mesta (na višjih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru), na 4.806 delovnih mest. Zakon o sodiščih namreč vrhovnemu sodišču nalaga skrb za zagotavljanje strokovne psihološke pomoči in psihološke podpore sodnikom ter sodnemu osebju, kar terja zaposlitev psihologov.

Drugi pravosodni porabniki ohranjajo kvote iz letošnjega leta: Državno odvetništvo 230 delovnih mest, tožilstva 669 delovnih mest in Sodni svet 14 delovnih mest. Trenutno sicer nobeden od teh proračunskih porabnikov kvote ne zapolnjuje v celoti; Državno odvetništvo je imelo sredi avgusta 218 zaposlenih, tožilstva 548 (torej le štiri petine kvote), Sodni svet pa 12.

Na referendum

Premier Janša je sicer včeraj napovedal posvetovalni referendum o rezih v javnem sektorju. Volivci naj bi še letos glasovali o tem, kako naj se preoblikuje javni sektor, vlada pa bi v tem času opravila analize in primerjave z drugimi državami.

“V prihodnjih mesecih bo predlagan posvetovalni referendum o tem, ali gremo v to prestrukturiranje in ali gremo v zmanjšanje birokracije,” je dejal Janša. Rezultat referenduma bo po njegovih besedah pokazal, “ali so ljudje za večjo blaginjo ali pa za to, da pač zaostajamo”.