Rebalans pred poslanci: opozicija opozarja na praznjenje skladov in obrambne nakupe

Poslanci na današnji izredni seji obravnavajo predlog rebalansa proračuna za letošnje leto.

“Dokument, ki ga imate pred sabo, ni reformni, je rebalans in s tem rebalansom večinoma popravljamo predvsem posledice slabega in neodgovornega načrtovanja prejšnje leve vlade, ki je sprejemala obveznosti brez ustreznega finančnega kritja, pustila zamude pri črpanju evropskih sredstev ter razkorak med mednarodnimi zavezami in njihovim financiranjem,” je v nagovoru dejal predsednik vlade Janez Janša.

Ob tem je navedel ta teden objavljeni podatek, da je sektor država v drugem četrtletju – torej zadnjih mesecih vlade Roberta Goloba – ustvaril 750 milijonov evrov primanjkljaja oziroma 3,9 odstotka BDP tistega četrtletja.

Delili denar brez kritja

Kot smo pisali, vlada z rebalansom po navedbah pripravljavcev predvsem dodaja denar za izpolnitev zakonskih obveznosti, ki v zdaj veljavnem proračunu še niso bile upoštevane.

Janša je danes v DZ kot primer navedel, da je bil konec prejšnjega leta sprejet zakon, ki je vpeljal obvezni zimski regres za vsa leta naprej, sredstva zanj pa v proračunu za letošnje leto niso bila načrtovana.

V začetku letošnjega leta se je zvišala tudi minimalna plača, s tem pa so se povečale tudi obveznosti za stroške dela in nekatera nadomestila, ki v proračunu prav tako niso bili predvideni v tolikšnem obsegu. Kot smo pisali, je finančno ministrstvo v proračunu za 2026 predvidelo, da se bo minimalna plača uskladila z inflacijo, kar bi pomenilo 2,7-odstotni dvig, na koncu pa je prišlo do 16-odstotnega dviga bruto plače.

Janša je v DZ dejal, da je prejšnja vlada pred volitvami “delila nenačrtovan in neobstoječ denar in si pripisovala politične zasluge, zdaj pa finančno kritje zanje iščemo v tem rebalansu”.

Praskali v proračunskih skladih

Prejšnji finančni minister, zdaj poslanec Svobode Klemen Boštjančič je medtem v razpravi o rebalansu ocenil, da vlada razkoraka med prihodki in odhodki ni zmanjšala z varčevalnimi ukrepi, temveč s pokrivanjem dela obveznosti z denarjem iz proračunskih skladov.

“Rebalans znižuje transfer v pokojninsko blagajno za 214 milijonov in pol, nadomesti ga s 176 milijoni iz sklada, za katerega se vrsto let steka 10 odstotkov kupnin od državnega premoženja z zakonskim namenom financiranja pokojnin prihodnjih generacij. Stanje tega sklada je 176,8 milijona, govorimo torej o izpraznitvi do zadnjega evra,” je dejal.

Brez tega manevra bi primanjkljaj znašal približno 3,1 odstotka, je dejal Boštjančič. Vlada je ocenila, da bo primanjkljaj letos pri 2,9 odstotka BDP. Razlika je pomembno, saj je po maastrichtskih kriterijih vzdržen primanjkljaj pri treh odstotkih BDP.

Boštjančič je opozoril tudi na večjo porabo sredstev ostalih proračunskih skladov, kot sta podnebni in vodni sklad. “Izdatek, ki bi ga sicer plačali iz integralnih sredstev, se zdaj plača iz sklada. Projekt je isti, plačilo je isto, spremeni se samo vir in rebalans se izide,” je dejal Boštjančič in dodal, da v Svobodi nasprotujejo porabi denarja iz skladov za namene, za katere niso bili ustanovljeni.

“Sklad za vode je za vode, podnebni sklad je za podnebne ukrepe, demografska rezerva je za pokojnine prihodnjih generacij. In to je bistvo. Tako zaprt rebalans je zaprt enkrat, prihodnje leto teh virov ne bo.”

Neznanke pri obrambnih nakupih

Boštjančič je opozoril še na vprašanje povečanih naložb v obrambo, katerih namen je doseganje zaveze zvezi Nato, da bo Slovenija za obrambo dajala po dva odstotka BDP letno.

Kot je dejal opozicijski poslanec, povečanju obrambnih izdatkov v Svobodi ne nasprotujejo, podprl ga je tudi sam.

Opozicija pa po njegovih besedah ni dobila jasnega pojasnila, za kaj bo vlada porabila dodatnih 300 milijonov evrov, ki jih namerava še letos nameniti za obrambo. “Do danes nismo dobili niti seznama nabav niti šifer projektov niti faz javnega naročanja niti dinamike plačil do konca leta,” je dejal Boštjančič. “Nabava, pri kateri je edini cilj, da se sredstva do konca leta porabijo, in ki teče pod časovnim pritiskom treh mesecev, ne more biti niti učinkovita niti racionalna.”

V predlogu rebalansa sicer, kot smo pisali, piše, da 296 dodatnih milijonov evrov za obrambo ne bo šlo za nove projekte, temveč za že načrtovane obrambne investicije. Po navedbah Fiskalnega sveta bo šlo večino denarja, 256 milijonov evrov, za sredstva za nakup kopenskega sistema zračne obrambe Iris in artilerijskega sistema Caesar povečujejo.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Erik Kopač je na predstavitvi rebalansa na matičnem odboru dejal, da je za letos med drugim načrtovana višja poraba za nabavo samovoznega artilerijskega sistema Caesar, s čimer se bo pospešila izgradnja omenjene zmogljivosti.

SD bi odpravila 100-milijonsko krčenje v zdravstvu

V opozicijski SD po besedah poslanca Darka Ratajca predlagajo več popravkov. Moti jih zmanjšanje največjega možnega vplačila v blagajno Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) s 520 na 420 milijonov evrov, zato predlagajo odpravo te spremembe.

Ratajc je med drugim opozoril tudi na to, da se z rebalansom zmanjšujejo sredstva za programe zaposlovanja in usposabljanja brezposelnih oseb za 17 milijonov evrov. Gre za programe, ki ljudem omogočajo pridobivanje znanja, veščin in konkretnih možnosti za zaposlitev, je dejal Ratajc in dodal, da bi morali brezposelnim zagotavljati več možnosti za vključevanje na trg dela.