Lek v Lendavi odprl novo 400-milijonsko tovarno
Lek je v Biofarmacevtiki, novem visokotehnološkem centru za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi, zaposlil več kot 300 ljudi.
Farmacevtska družba Lek je danes v Lendavi odprla novi visokotehnološki center za proizvodnjo učinkovin za podobna biološka zdravila Biofarmacevtika. S 400 milijoni evrov gre za največjo naložbo v zgodovini Leka in eno največjih tujih naložb v Sloveniji, je po poročanju STA povedal glavni izvršni direktor Leka in predsednik Sandoza Slovenija Gregor Makuc.
Projekt je bil izveden v manj kot treh letih, pri njem pa je sodelovalo več kot 260 podjetij, od katerih jih je približno 200 iz Slovenije. V Biofarmacevtiki je trenutno zaposlenih več kot 300 ljudi, približno polovica jih prihaja iz Pomurja, več kot tri četrtine iz širše regije, okoli 15 odstotkov pa je tujcev.
“To je ta dodana vrednost, ki smo jo pripeljali v Pomurje, ne samo najmodernejša tehnologija, ampak predvsem znanje, znanje, ki se bo gradilo in znanje, ki se bo širilo preko meja našega podjetja,” je poudaril Makuc.
Med najnaprednejšimi v Evropi
Center se po navedbah Leka uvršča med najnaprednejše v Evropi, krepil pa naj bi tudi odpornost oskrbovalne verige z zdravili in prispeval k bolj trajnostnemu zdravstvenemu sistemu za bolnike po vsej Evropi.
Proizvodnja velikega obsega v Lendavi postavlja temelje Sandozove celovite mreže za podobna biološka zdravila v Evropi in ključni del vertikalno integriranega središča za razvoj in proizvodnjo podobnih bioloških zdravil v Sloveniji, pravijo v podjetju.
Ob tem spomnimo, da so lani začeli tudi gradnjo tovarne za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil na Brniku, letos pa so odprli še nov razvojni center za podobna biološka zdravila v Ljubljani, ki ga nameravajo še širiti.
Šef Sandoza: Slovenija bo v središču naše rasti
Kot so navedli v farmacevtu, je odprtje centra v Lendavi pomemben korak k njihovi ambiciji Bio100, s katero želijo število podobnih bioloških zdravil v portfelju do leta 2040 povečati s trenutnih 13 na več kot 100. V petih letih, torej od leta 2026 do konca leta 2030, načrtujejo 114 lansiranj ali dvakrat več kot v prvih dveh desetletjih.
Glavni izvršni direktor Sandoza Richard Saynor je na slovesnosti ob odprtju povedal, da so pred tremi leti podobna biološka zdravila prispevala manj kot petino njihovega poslovanja, danes približno tretjino, v prihodnjem poslovnem letu pa naj bi njihov delež dosegel od 50 do 60 odstotkov.
Slovenija bo po njegovih besedah pomembna za uresničitev teh ciljev in bo v središču te rasti, saj Sandoz vanjo še naprej vlaga v zmogljivosti, inovacije, ljudi in tehnologijo. “Inovacije brez dostopa so nesmiselne,” je dejal in dodal, da bodo iz Slovenije zdravila izvažali v približno 100 držav.
Povezovanje tudi z mariborsko univerzo
Pomemben del naložbe je po Makucovih besedah tudi povezovanje z Univerzo v Mariboru. V Lendavi so v sodelovanju z univerzo vzpostavili center za pridobivanje praktičnih znanj novih sodelavcev, letos pa se v Mariboru vpisuje že druga generacija študentov farmacije.
Makuc je poudaril še, da bo center s svojim delovanjem neposredno prispeval k odpornosti evropskega gospodarskega in zdravstvenega prostora ter da naložba pomeni tudi prenos znanja in talentov med akademsko sfero, raziskovalnimi institucijami in gospodarstvom. Kot je dejal, lahko ob takšnem odprtem prenosu in izmenjavi znanja vsaka regija naredi preboj, navaja STA.
Naložbo podprla tudi država
Temeljni kamen za Biofarmacevtiko so položili konec leta 2023, center pa je bil dokončan skladno z napovedano časovnico. Naložbo je podprla tudi država, ki bo zanjo v okviru načrta razvojnih programov za obdobje 2025-2028 namenila do 41,9 milijona evrov subvencije.
Minister za zdravje Tadej Ostrc je naložbo označil za pomemben prispevek h krepitvi odpornosti in zanesljivejši preskrbi pacientov z zdravili v EU. Poudaril je, da proizvodnja učinkovin za podobna biološka zdravila v Lendavi širi evropske zmogljivosti za proizvodnjo kritičnih učinkovin, podobna biološka zdravila pa po njegovih besedah omogočajo širši dostop do sodobnih terapij in prispevajo k dolgoročni vzdržnosti zdravstvenih sistemov.
“Današnja naložba presega okvir klasične gospodarske naložbe, pomeni vlaganje v zdravje ljudi, razvoj znanja in krepitev evropske strateške avtonomije na področju oskrbe z zdravili,” je po pisanju STA še dejal Ostrc.
