Fiskalni svet opozarja, vlada odgovarja: Primanjkljaj ostaja pod tremi odstotki BDP
V omejenem časovnem okviru priprave predloga rebalansa je bilo ključno merilo, da primanjkljaj ostane pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, je v odzivu na oceno fiskalnega sveta glede predloga rebalansa letošnjega državnega proračuna zapisala vlada.
Fiskalni svet je v včeraj objavljeni oceni predloga rebalansa državnega proračuna za letošnje leto zapisal, da bo rast neto izdatkov tudi po rebalansu višja od dovoljene. Po projekcijah fiskalnega sveta in samega ministrstva za finance naj bi bila rast teh izdatkov z okoli osmimi odstotki letos precej višja od dovoljene, ki je pri 4,4 odstotka. Javnofinančni primanjkljaj pa naj bi znašal okoli tri odstotke BDP.
Gre za podatek, ki je trenutno zelo pomemben. Če Slovenija ne bo ukrotila primanjkljaja, ki mora ostati pod tremi odstotki BDP, bi lahko Evropska komisija jeseni (predvidoma konec novembra) za našo državo sprožila postopek presežnega primanjkljaja.
Več za plače, evropske projekte, obrambo …
Vlada je v stališču, ki ga je objavila danes, pojasnila, da bo primanjkljaj sektorja država skladno s projekcijami letos pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, kar je bilo v omejenem časovnem okviru priprave predloga rebalansa ključno merilo.
V predlogu rebalansa so prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več, kot je določeno zdaj, odhodki pa se zvišujejo za 6,2 odstotka na 18,8 milijarde evrov. Med vzroki za rast porabe vlada izpostavlja višje obrambne izdatke in dodatna sredstva za projekte iz načrta za okrevanje in odpornost. Proračunski primanjkljaj naj bi tako po napovedi pripravljavcev proračuna znašal 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Kot pravijo na vladi, je bil rebalans potreben, ker “se je od sprejetja sprememb državnega proračuna za leto 2026 spremenila finančna in gospodarska slika države, hkrati pa so po sprejetju proračuna nastale nove obveznosti, ki jih je treba vključiti v veljavni proračun”.
Na odhodkovni strani povečanje izhaja predvsem iz novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja sredstev načrta za okrevanje in odpornost ter višjih obrambnih izdatkov. Med novimi zakonskimi obveznostmi so sredstva za zimski regres, dodatna sredstva zaradi dviga minimalne plače ter sprememb pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini, naštevajo.
Večji rezi v 2027?
Nadaljnji ukrepi za krepitev vzdržnost javnih financ bodo predstavljeni ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, so sporočili z vlade. Ta naj bi ta teden, morda že danes, potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog proračuna za leto 2028.
Dodajmo, da je tudi Fiskalni svet v svojem stališču izrazil pričakovanje, da bosta proračuna za 2027 in 2028 vsebovala ukrepe za trajno izboljšanje javnofinančnega položaja.
