Veliki podatkovni centri v Sloveniji? Eles vidi priložnost, a tudi velik izziv

V Elesu, ki je sistemski operater kombiniranega prenosnega in distribucijskega elektroenergetskega omrežja, v okviru dolgoročnega načrtovanja razvoja slovenskega elektroenergetskega sistema redno analizirajo vplive novih velikih porabnikov električne energije na obratovanje in razvoj prenosnega omrežja. Takšni novi porabniki v zadnjih letih po Evropi in drugod po svetu, predvsem ob skokovitem razvoju tehnologije umetne inteligence, postajajo tudi podatkovni centri, piše STA.

Zaradi povečanega zanimanja javnosti o možnostih priklopov podatkovnih centrov na prenosno omrežje v Sloveniji so v Elesu na svoji spletni strani objavili nekaj pojasnil.

Če bosta njihova razvoj in umeščanje potekala usklajeno z razvojem elektroenergetskega omrežja in druge elektroenergetske infrastrukture, lahko podatkovni centri po navedbah Elesa pomenijo pomembno razvojno priložnost za Slovenijo. Brez usklajenega načrtovanja pa lahko veliki koncentrirani odjemi v okviru delovanja teh centrov postanejo predvsem izziv za elektroenergetsko omrežje in dolgoročno energetsko bilanco države.

Podatkovni centri so namreč po eni strani lahko obravnavani le kot zelo veliki porabniki električne energije, po drugi strani pa so ustrezno in usklajeno umeščeni lahko tudi aktivni in prožni uporabniki elektroenergetskega sistema. Če imajo lastne hranilnike električne energije, lahko v primeru obstoja lokalnih proizvodnih virov in ob prilagodljivem upravljanju porabe pomembno prispevajo k večji stabilnosti sistema, so zapisali v Elesu.

Kje vidijo potencial za razvoj?

Sistemski operater elektroenergetskega omrežja v svojih strateških dokumentih in ocenah razvoja elektroenergetskega sistema analizira tudi morebitni razvoj podatkovnih centrov na tistih lokacijah, za katere obstajajo razvojne pobude ali napovedi.

V razvojnih scenarijih so tako upoštevali umestitev podatkovnega centra na območju Taluma oziroma razdelilne transformatorske postaje (RTP) Kidričevo. Predvidena priključna moč tega razvojnega centra naj bi se povečevala postopoma, pri čemer naj bi skupna priključna moč do leta 2030 dosegla tudi 400 megavatov (MW). Zaradi stabilnega in skoraj neprekinjenega odjema bi tak center pomenil približno 3,5 teravatne ure (TWh) dodatne letne porabe električne energije v Sloveniji, v nekaterih scenarijih celo 6,1 TWh. To pomeni približno 28-odstotno povečanje domače porabe glede na leto 2024.

Območje RTP Kidričevo ima sicer po pojasnilih Elesa posebne razvojne prednosti. Zaradi zmanjševanja potreb po napajanju energetsko intenzivne industrije Taluma po opustitvi primarne proizvodnje aluminija se namreč na tej lokaciji sproščajo priključne zmogljivosti, ki jih je mogoče uporabiti za priključevanje novih velikih odjemalcev. Del teh zmogljivosti se že uporablja za delovanje baterijskih hranilnikov električne energije s skupno priključno močjo več kot 100 MW, kar po oceni Elesa potrjuje razvojni potencial tega območja, navaja STA.

Potrebna bo nova razdelilna transformatorska postaja

Vendar pa razvojni scenariji kažejo, da bodo prihodnje potrebe po priključevanju podatkovnih centrov, baterijskih hranilnikov in drugih velikih uporabnikov presegale zmogljivosti 110-kilovoltne infrastrukture. Zato bo v prihodnjih letih treba zgraditi nov RTP Kidričevo, ki bi bil priključen na dvosistemski 400-kilovoltni daljnovod Cirkovce-Pince.

V okviru načrtovane naložbe bi bilo zgrajeno novo 400/110-kilovoltno stikališče. To bi zagotavljalo zadostne prenosne zmogljivosti za priključevanje novih podatkovnih centrov in drugih uporabnikov omrežja ter pomembno povečal zanesljivost obratovanja prenosnega omrežja na širšem območju severovzhodne Slovenije.

Ključno bo usklajeno načrtovanje vseh deležnikov

Rezultati analiz kažejo, da se bo Slovenija brez novih proizvodnih virov električne energije v prihodnjih letih soočala z vse večjo uvozno odvisnostjo. Veliki in koncentrirani odjemalci, kot so podatkovni centri pa po opozorilih Elesa prinašajo nov izziv za prenosno omrežje, saj zahtevajo nove priključke, dodatne transformatorske zmogljivosti in pogosto tudi okrepitev proizvodnih virov ali hranilnikov električne energije.

Če elektroenergetsko omrežje nima dovolj prostih zmogljivosti, lahko novi veliki priklopi vplivajo tudi na časovno dinamiko drugih razvojnih projektov. V državah z intenzivnim razvojem podatkovnih centrov se zato vse pogosteje odpira vprašanje sodelovanja vlagateljev vanje pri zagotavljanju pogojev za priključitev, na primer z gradnjo lastnih proizvodnih virov, baterijskih hranilnikov, omrežnih okrepitev ali z zagotavljanjem večje fleksibilnosti porabe.

Za Eles v naslednjem desetletju tako ni ključno zgolj vprašanje, iz katerega vira bo prihajala potrebna električna energija, ampak predvsem, ali bo načrtovanje novih proizvodnih virov, omrežja, hranilnikov električne energije in novih velikih porabnikov potekalo usklajeno in pravočasno ter v sodelovanju med vlagatelji, elektroenergetskimi podjetji, državo in drugimi deležniki, še poroča STA.