Znano, kaj vlada prosi Bruselj in za koliko bi lahko pocenila goriva

Vlada je konec julija Evropsko komisijo zaprosila za znižanje trošarin na neosvinčen bencin, dizel, po včeraj sprejeti odločitvi pa še za znižanje trošarine na kurilno olje pod minimalne vrednosti, ki jih določa evropska direktiva. Razlog so vztrajno visoke cene energentov, pravijo, ki so posledica stopnjevanja konflikta na Bližnjem vzhodu in ki pomembno bremenijo gospodinjstva ter gospodarstvo.

Ministrstvo za finance je zdaj prvič razkrilo, za kolikšno znižanje je zaprosila Slovenija.

Trošarina za dizel pri nas trenutno znaša 330 evrov za tisoč litrov ali 33 centov za liter dizla. To je tudi minimum po evropski zakonodaji. Vlada pa je komisijo zaprosila za znižanje na 105 evrov za tisoč litrov ali 10,5 centa pri litru. Ceno dizla bi torej po potrebi lahko znižali za 22,5 centa na liter, kar je trenutno okoli 12,5 odstotka prodajne cene.

Trošarina za 95-oktanski bencin je trenutno določena pri 417,59 evra za tisoč litrov ali 41,8 centa za liter. Evropski minimum je 35,9 centa na liter bencina, tako da ima tukaj vlada še nekaj manevrskega prostora, a ga verjetno ni izkoristila, ker so letošnje podražitve bencina precej manjše kot pri dizlu. V prošnji Bruslju je vlada prosila za možnost znižanja na 13,95 centa na liter, torej za okoli 28 centov glede na današnjo višino oziroma za 22 centov pod evropski minimum.

Trošarina za kurilno olje, ki se uporablja za ogrevanje ter gorivo v kmetijstvu in gozdarstvu, pa je trenutno pri 78,75 evra za tisoč litrov oziroma 7,88 centa na liter goriva. Z včeraj sprejetim predlogom novele zakona o trošarinah, ki je zdaj na mizi poslancev, želi vlada omogočiti znižanje na 21 evrov za tisoč litrov. Evropsko komisijo pa bo zaprosila za možnost nadaljnjega znižanja na nič evrov. S tem bi dobila možnost zmanjšanja končne cene kurilnega olja za okoli osem centov glede na današnjo ceno.

Do četrt milijarde izpada

Znižanje trošarin bi na eni strani pomenilo nižje cene goriv, na drugi strani pa izpad prihodkov v proračunu.

Ministrstvo za finance je izračunalo, da bi skrajno znižanje trošarin (do 139,5 evra za neosvinčeni bencin, do 105 evrov za dizel in do nič evrov za kurilno olje) ob upoštevanju enakih prodanih količin kot v 2025 pomenilo 256,5 milijona evrov izpada v proračunu.

Pri tem navajajo, da gre za potencialen in skrajen finančni učinek, ki bo realiziran, če bo Bruselj odobril našo prošnjo in če bo zaradi razmer na trgu pogonskih goriv potreben tolikšen poseg v trošarine. Slovenija je sicer prosila, da bi imela možnost posega v pol leta po zeleni luči Bruslja, ki jo pričakujejo jeseni.