Fiskalni svet: Tudi letos podcenjena rast stroškov dela v javnem sektorju

Državni proračun je v prvih osmih mesecih leta zabeležil primanjkljaj v višini 1,22 milijarde evrov, kar je za okoli 200 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani.

Primanjkljaj je zaradi delnega knjiženja dobička SDH za 85 milijonov evrov večji od prikazanega, je danes objavil fiskalni svet. “Avgusta je bil med prihodki knjižen lanski dobiček Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je namenski vir Sklada za obnovo, a kot tak še ni bil knjižen na odhodkovni strani. Tako je dejanski primanjkljaj za 85 milijonov evrov večji od prikazanega,” so v najnovejši mesečni publikaciji po pisanju STA zapisali v fiskalnem svetu.

Višji davčni prilivi

V osmih mesecih je medletna rast prihodkov znašala 10,9 odstotka, kar je precej več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so dosegli 10,32 milijarde evrov. Približno polovica rasti je posledica višjih prihodkov od DDV, rast katerih se vztrajno krepi od druge polovice lanskega leta. “To odraža izboljšanje makroekonomskih gibanj v letošnjem letu,” so ocenili v fiskalnem svetu, ki ga vodi Davorin Kračun.

Z aprilskim poračunom obveznosti za preteklo leto, ki je bil blizu rekordno visokim, je letos precej višja tudi rast prihodkov od davka od dohodkov pravnih oseb. Pomembno k rasti prihodkov prispevajo tudi višja sredstva EU. Povečanje izhaja v prevladujoči meri iz pospešenih plačil sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki se izteče letos.

Za desetino višja poraba

Rast odhodkov je znašala 11,3 odstotka, odhodki so dosegli 11,54 milijarde evrov, poročilo povzema STA. Pomemben del letošnje rasti predstavlja odvajanje namenskih prihodkov v proračunske sklade, od tega več kot polovico sredstva načrta za okrevanje in odpornost. Tudi brez upoštevanja tega dejavnika je ostala rast odhodkov visoka, in sicer okoli 10-odstotna.

Več kot tretjino so k tej rasti prispevali višji stroški dela. Njihova rast se je v zadnjih nekaj mesecih okrepila zaradi delne uskladitve z lansko inflacijo ob majskem izplačilu aprilske plače, zaradi dobro petino višjega letnega regresa in julijskega izplačila tretjega obroka v okviru plačne reforme. “Več kot 10-odstotna rast stroškov dela nakazuje, da so bili ti podcenjeni tudi ob načrtovanju letošnjega proračuna, ki je predvidel celoletno rast v višini 3,1 odstotka,” so navedli.

K medletni rasti skupnih odhodkov so po okoli eno odstotno točko prispevali še višji transferi posameznikom in gospodinjstvom, izdatki za blago in storitve, plačila v proračun EU ter investicijska poraba. Za več kot desetino medletno višja socialna nadomestila so posledica redne zakonske uskladitve z inflacijo in diskrecijskih ukrepov.

Tudi izdatki za blago in storitve so bili medletno višji za okoli desetino, zlasti zaradi višjih odhodkov za tekoče vzdrževanje. Rast investicijske porabe se je v povprečju osmih mesecev okrepila na okoli 25 odstotkov, a vseeno zaostaja za proračunskimi načrti. Letos se najbolj večajo investicije v zdravstveno, izobraževalno in prometno infrastrukturo.

Dve milijardi minusa ali več?

Po veljavnem proračunu naj bi primanjkljaj letos znašal 2,11 milijarde evrov. Predstavitev rebalansa je bila glede na prvotni terminski načrt sicer prestavljena. Po do sedaj javno razpoložljivih informacijah naj bi bili odhodki višji za okoli 750 milijonov evrov, od tega za okoli 300 milijonov evrov zaradi sredstev načrta za okrevanje in odpornost, ki nimajo vpliva na saldo.

“Na osnovi dosedanje realizacije ocenjujemo, da bodo tudi davčni prihodki višji od veljavnih načrtov. Oceno letošnjega primanjkljaja bo mogoče napraviti po celoviti predstavitvi rebalansa in morebitnih ukrepov za stabilizacijo javnih financ,” so še zapisali v fiskalnem svetu.