Zadnji dan dolgoletnega direktorja pri Applu: kakšna je njegova zapuščina
Tim Cook je vajeti pri Applu prevzel od svojega mentorja Steva Jobsa, v vlogi direktorja pa je bil bolj kot inovator znan kot sposoben menedžer.
Po 15 letih na čelu tehnološkega velikana Apple se Tim Cook 1. septembra umika z mesta glavnega izvršnega direktorja in vodenje prepušča svojemu nasledniku Johnu Ternusu. V času vodenja je Cook poskrbel za več kot 2.000-odstotno rast delnice in podjetje razvil v enega največjih na svetu, izdal nove izdelke in storitve, presedlal na čipe hišne izdelave, soočal pa se je tudi z izzivi na področju regulacije in umetne inteligence.
Cook, ki je odhod napovedal aprila, je 31. avgusta še zadnji dan v vlogi glavnega izvršnega direktorja Appla, se pa po predaji vajeti Ternusu seli na mesto predsednika upravnega odbora.
Direktor drugega največjega podjetja na svetu s tržno vrednostjo 4.600 milijard dolarjev je Cook postal leta 2011, ko je stopil v čevlje svojega mentorja in soustanovitelja Appla, Steva Jobsa. Ta je v letih pred tem lansiral pametni telefon iPhone, ki je postal prodajna uspešnica in Applovo poslanstvo razširil iz izdelovalca računalnikov v izdelovalca zabavne elektronike, s poudarkom na uporabniški izkušnji.
Cook je bil pod Jobsom operativni direktor in je znan ne toliko kot inovator, ampak bolj kot sposoben menedžer. Na zapuščini Jobsa in skokoviti prodaji iPhona je zgradil globalni tehnološki imperij, z več kot tremi milijardami prodanih iPhonov, odkar je prevzel vodstvo. Danes velikan iz Cupertina v Kaliforniji pomeni nekje med šest in sedem odstotkov tržne vrednosti osrednjega ameriškega borznega indeksa S&P 500.
Novi izdelki in hišni čipi
Tudi danes, ko Apple prodaja širok nabor izdelkov in storitev, je iPhone zaslužen za približno polovico prihodkov podjetja, ki so v poslovnem letu 2025 znašali okrog 416 milijard dolarjev. Jedro strojne opreme Appla še vedno tvorijo iPhone, računalniki Mac in tablice iPad, kar se ni spremenilo od leta 2011.
V Cookovi eri pa so prišli tudi novi izdelki. Uspešni novosti sta bili zlasti pametna ura Apple Watch in slušalke AirPods, manj uspešna (vsaj za zdaj) pa sta bila pametni zvočnik HomePod in očala za obogateno resničnost Vision Pro. V ponudbo so dodali tudi lokatorje osebnih predmetov AirTag, medtem ko je bil iz prodaje umaknjen predvajalnik glasbe iPod. Vrsto let je Apple razvijal tudi svoj avto, a projekt ukinil leta 2024.
Morda najpomembnejša novost v času Cookovega mandata se skriva pod ohišjem Applovih računalnikov in drugih naprav. Leta 2020 je namreč napovedal prehod od čipov Intela na čipe lastne izdelave pod imenom Apple Silicon, ki so bili še isto leto vgrajeni v Applove nove računalnike.
Cook ob tem ni spregledal priložnosti na področju storitev, ki se odpirajo zaradi široke uporabe Applovih naprav. Te vključujejo shranjevanje podatkov v oblaku iCloud, trgovino z aplikacijami App Store, platformo za pretakanje glasbe Apple Music, platformo za pretakanje videa Apple TV in plačilno storitev Apple Pay. Na te plačljive storitve je po pisanju Financial Timesa naročenih skupno okrog 1,5 milijarde naročnikov, letni prihodki iz tega naslova pa so se v zadnjem desetletju povečali s 24 milijard dolarjev na 124 milijard dolarjev.
Izzivi za naslednika
Cook je visoke marže, ki so omogočale zajetne odkupe delnic in izplačila delničarjem, gradil med drugim na dobavnih verigah v Aziji, zlasti na Kitajskem, pa tudi v Indiji in Vietnamu. Ta odvisnost se je izkazala za tveganje, ko je ameriški predsednik Donald Trump aprila lani sprožil carinsko vojno s Kitajsko in večino preostalega sveta v upanju, da se proizvodnja vrne iz Azije nazaj v ZDA – delnica Appla je takrat zgrmela in podjetju oklestila tržno vrednost za več kot 600 milijard dolarjev v le nekaj dneh.
Cook je Trumpa skušal pomiriti z napovedjo, da bo Apple v domačo proizvodnjo vložil 600 milijard dolarjev. Od takrat je delnica okrevala, a Apple zaradi svojih globalnih dobavnih verig ostaja ranljiv za trgovinske pretrese, zlasti med ZDA in Kitajsko.
Veliko opravka je imel Cook tudi z regulatorji, ki so preiskovali Applove domnevne zlorabe monopolnega položaja ali izogibanja davkom. Največji trn v peti so bili evropski regulatorji, ki so Applu leta 2016 naložili poplačilo za 14 milijard evrov neplačanih davkov na Irskem, nova fronta pa se je odprla s sprejetjem Zakona o digitalnih trgih (Digital Markets Act – DMA), pri čemer je EU Applu zaradi kršitev lani naložila 500 milijonov evrov visoko globo.
Ključni izziv za Ternusa, ki je doslej pri Applu vodil oddelek za strojno opremo in bdel nad lansiranjem prej omenjenih novih naprav, bo vpeljava umetne inteligence. Pri integraciji te hitro rastoče tehnologije je Apple zaspal in se je moral zato zanašati na modele OpenAI in pozneje Googla. Največja neznanka je, kako bo umetna inteligenca Apple Intelligence izboljšala glasovno asistentko Siri, preden jih s podobnimi storitvami prehitijo tekmeci.
Koliko je zaslužil Cook
Kot piše FT, je Cook v 15 letih kot direktor Appla prejel 880 milijonov dolarjev v obliki osnovne plače, nagrad v delnicah in denarnih bonusih. V lasti ima sicer zgolj 0,02 odstotka Appla, Forbes pa njegovo premoženje ocenjuje na tri milijarde dolarjev.
