Petrolovi veliki tožbi proti državi: po treh letih kmalu nov premik

Marca 2022, ko so borzne cene goriv kot posledica vojne v Ukrajini podivjale, je vlada Janeza Janše posegla in omejila cene na slovenskih črpalkah. Cena dizla bi v tistih dneh presegla 1,8 evra za liter, a jo je vlada zaustavila pri 1,54 evra. Cena bencina bi bila okoli 1,62 evra za liter, omejili so jo na 1,5 evra.

Trgovci so poročali, da naj bi gorivo prodajali z izgubo.

Vlada je cene omejila na podlagi zakona o kontroli cen, ki določa, da lahko vlada omeji cene določenih dobrin. Pri tem zakon ne daje jasnega odgovora na vprašanje, ali mora država prizadetim podjetjem povrniti škodo; zakon dopušča, da država podjetjem, ki jim s tem povzroči “občutno škodo”, določi primerno nadomestilo.

Trgovci so kasneje poročali, da jim je takratni gospodarski minister Zdravko Počivalšek zagotovil, da bo škoda povrnjena. “Kljub temu da način izračuna gospodarske škode še ni znan, imamo zagotovila ministrstva za gospodarstvo, da bomo trgovci dobili povrnjeno škodo,” so nam maja 2022 dejali v Petrolu.

A kasneje sta ministrstvo za gospodarstvo in državno odvetništvo zavračala vse njihove odškodninske zahtevke. Hkrati pa je z regulacijo nadaljevala tudi vlada Roberta Goloba, ki je z delom začela junija 2022.

Ko je junija letos na oblast znova prišla Janševa vlada, je sicer podaljšala regulacijo do konca tega leta, a hkrati zvišala marže za naftne trgovce, spremenila način obračunavanja deleža biogoriva, ki ga morajo trgovci vmešavati po veljavni zakonodaji, ter dvignila dodatek za njihov prevoz od Rotterdama do Ljubljane. S tem je izboljšala pogoje za naftne trgovce, ki sicer še vedno opozarjajo, da je marža za trgovce z gorivi pod evropskim povprečjem.

Junijska poteza Janševe vlade nakazuje, da bi se obdobje zaostrovanj med vlado in naftnimi trgovci po štirih letih lahko bližalo koncu. Pri tem velja omeniti povezave med vlado in enim največjih zasebnih delničarjev Petrola Darijem Južno, ki ima v družbi okoli desetodstotni delež ter pomemben vpliv v nadzornem svetu in upravi.

Niso še na vrsti

Na sodišču sta medtem dva nerešena sodna spora na to temo. Petrol je namreč po neuspelih poskusih izvensodne poravnave, v katerih je zahteval povračilo škode, vložil dve tožbi, s katerima od države terja 177 milijonov evrov. Znesek temelji na trgovčevi oceni izpada prihodkov zaradi regulacije.

Prva tožba Petrola, vložena leta 2023, se nanaša na obdobje med 15. marcem in 30. aprilom ter med 11 majem in 20. junijem 2022. Po tem, ko je državno odvetništvo zavrnilo zahtevek za povračilo škode, je Petrol leta 2023 vložil tožbo, v kateri zahteva 106,9 milijona evrov.

Septembra lani je nato podobno storil še za obdobje med 21. junijem 2022 in 17. junijem 2024. V tem primeru od države zahteva dodatnih 70,3 milijona evrov.

“V nobeni izmed zadev sodišče do danes še ni razpisalo naroka za glavno obravnavo,” so nam o tem, kaj se dogaja s tožbama, povedali na Petrolu in dodali, da je časovnica postopkov v pristojnosti sodišč, zato ne morejo predvideti nadaljnjega poteka postopkov.

Tudi na ljubljanskem okrožnem sodišču so nam potrdili, da v nobeni od dveh zadev, ki ju obravnavajo ločeno, narok še ni bil razpisan. Na vprašanje, zakaj ne, so nam odgovorili le, da sodniki zadeve obravnavajo po vrstnem redu, kot prihajajo na sodišče.

V zadevi iz leta 2023, ki je bila lani jeseni dodeljena drugi sodnici, bo prvi narok za glavno obravnavo razpisan predvidoma konec tega leta. Druga zadeva, ki je bila vložena 18. septembra lani in sodnici dodeljena 10. decembra, pa “trenutno še ni na vrsti za obravnavo”, pravijo.

Energetski trgovec je že leta 2024 vložil tudi zahtevo za ustavno presojo vladnih uredb z obrazložitvijo, da te niso odražale realnih tržnih razmer niti omogočale pokrivanja stroškov, povezanih z distribucijo goriv in derivatov. A ustavni sodniki so pobudo zavrnili ter Petrol napotili na tožbo za povrnitev premoženjske škode zoper državo (eno je takrat že vložil, drugo pa kasneje).

Zaradi regulacije cen goriv Petrol toži tudi Hrvaško, od katere zahteva 60 milijonov evrov.

Nove tožbe?

Glede na navedbe Petrola v medletnem poslovnem poročilu pa ni mogoče izključiti nadaljnjih tožb proti slovenski državi zaradi regulacije cen goriv.

“Družba bo v prihodnjih postopkih dosledno uveljavljala varovanje svojih pravnih in ekonomskih interesov ter nadaljevala uveljavljanje zahtevkov za vsa nadaljnja obdobja trajanja regulacije, saj veljavna in nezakonita uredba povzroča družbi trajno gospodarsko škodo,” so v podjetju zapisali v poročilu za prvo četrtletje.

Kot so večkrat opozorili tudi v sporočilih za javnost, se je ob začetku vojne v Iranu sistem regulacije cen goriv pri nas izkazal za neustreznega, saj so se cene na borzi spreminjale dnevno, najvišje maloprodajne cene na črpalkah pa je vlada prilagajala vsakih 14 dni.

“Zlasti v razmerah naglih skokov tržnih cen takšen mehanizem strukturno onemogoča pravočasno prilagoditev prodajnih cen nabavnim, kar trgovcem povzroča neposredne in merljive finančne izgube. To
se je še posebej izrazito pokazalo v mesecu marcu 2026, ko je zapozneli prilagoditveni mehanizem privedel do občutnih poslovnih izgub družbe,” je Petrol navedel v omenjenem poročilu.

Konec marca je sicer vlada odločila, da se bodo cene, ki so se prej spreminjale na dva tedna, prilagajale tedensko. To velja še danes.

V preiskavi zaradi motenj na črpalkah

Marčevske motnje v dobavi goriv medtem še vedno preiskujejo kriminalisti. Predkazenski postopek naj bi odgovoril na vprašanje, ali so bile te posledica navala kupcev in logističnih ozkih grl ali morda tudi potez vodstva največjega trgovca.

Predstavniki prejšnje vlade Roberta Goloba so trgovcu, ki obvladuje 60 odstotkov trga z naftnimi derivati v državi, očitali, da je v dneh pred državnozborskimi volitvami namerno oviral dostavo goriva na bencinske servise.

Na policiji, ki vodi predkazenski postopek, več informacij za zdaj ne dajejo.