Steklarna Hrastnik po več kot desetletju znova v izgubi, kaj so razlogi

Steklarna Hrastnik v zadnjih letih zmanjšuje tako prihodke kot rezultat pod črto. Čistih prihodkov od prodaje je bilo lani za 54,5 milijona evrov, kar je skoraj pol manj kot leta 2022. Po 14 letih so v Hrastniku lani znova zabeležili izgubo, in sicer v višini šest milijonov evrov, medtem ko so leto prej še imeli čisti dobiček, v višini 606 tisoč evrov. Nazadnje so bili pod črto v rdečem leta 2010, in sicer za 1,2 milijona evrov. Še večja je bila lani izguba iz poslovanja (EBIT) in je znašala okoli 6,7 milijona evrov, medtem ko je dobiček pred davki in amortizacijo (EBITDA) dosegel 5,1 milijona evrov.

V začetku lanskega junija so v steklarni za 180 od okoli 500 zaposlenih odredili skrajšan, 36-urni delovnik v treh poletnih mesecih. “Gre za začasno prilagoditev trenutnim razmeram, pri čemer ostaja naša glavna skrb ohraniti delovna mesta,” so tedaj pojasnili v Hrastniku.

Šibkejše povpraševanje, ena proizvodnja manj

Razlogov za slabše poslovanje je več, pojasnjujejo v hrastniški steklarni, članici skupine Vaider v lasti enega najbogatejših Slovencev Igorja Laha. »Lansko leto je bilo za evropsko steklarsko industrijo še vedno zelo zahtevno zaradi šibkejšega povpraševanja in vztrajno visokih proizvodnih stroškov,« pravijo v podjetju.

Poleg tega je steklarna lani poslovala z eno proizvodno lokacijo manj, saj je bila manjša od obeh peči v Hrastniku v delnem remontu. Peč so začasno ustavili in izvedli ključne tehnične nadgradnje za podaljšanje življenjske dobe za štiri do pet let, izboljšali zanesljivosti ter energetsko in operativno učinkovitost. Talilne zmogljivosti podjetja so se povečale za približno 120 ton dnevno, so pojasnili v podjetju. Obnovljena 120-tonska oxy-fuel peč je povezana s štirimi proizvodnimi linijami. Peč so znova zagnali aprila letos, naložba v prenovo pa je stala približno milijon evrov.

»Ob nižjih proizvodnih količinah je večina fiksnih stroškov ostala nespremenjena ali se je celo povečala, kar je pomembno vplivalo na dobičkonosnost. V tem obdobju smo se zavestno odločili ohraniti vse zaposlene, kljub začasno zmanjšanim proizvodnim zmogljivostim, saj naše sodelavce in njihovo strokovno znanje razumemo kot eno ključnih dolgoročnih konkurenčnih prednosti podjetja,« pravijo v steklarni, ki je konec lanskega leta zaposlovala okoli 450 ljudi.

Visoki stroški energije in naložbe

V podjetju ob pritiskih na poslovanje omenijo tudi izjemno visoke stroške električne energije v Sloveniji, »ki ostajajo nad ravnmi, s katerimi se sooča veliko konkurenčnih proizvajalcev stekla v Evropi.« Hkrati številni njihovi evropski konkurenti, pravijo, poslujejo v državah, ki energetsko intenzivnim industrijam zagotavljajo obsežnejšo podporo, »vključno z nadomestili za posredne stroške ETS ter različnimi shemami subvencioniranja električne energije, kar jim omogoča ugodnejši konkurenčni položaj.«

Steklarna Hrastnik je sicer v shemi za državno pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, ki je zeleno luč Bruslja dobila aprila letos, vendar pomoči še ni.

Hkrati so vlagali v širitev in posodobitev proizvodnih zmogljivosti ter organizacijski razvoj. Čeprav je to vplivalo na lanski poslovni rezultat, gre za strateške naložbe, ki dolgoročno krepijo konkurenčnost podjetja in ustvarjajo temelje za trajnostno rast, pravijo v steklarni. Dodajajo, da za letos že opažajo spodbudne znake postopne stabilizacije trga v posameznih segmentih, z večjimi proizvodnimi zmogljivostmi, inovacijah in tesnim sodelovanjem s kupci pa verjamemo, da je Steklarna Hrastnik dobro pripravljena na prihodnost.

Kako poslujejo letos

Na vprašanje, kako poslujejo letos, v Steklarni Hrastnik ne razkrivajo. Kakor tudi ne, kdaj načrtujejo pod črto znova dobiček. V odgovor so zapisali le, da je njihov cilj ustvarjati dolgoročno dobičkonosnost, ne pa dosegati kratkoročnih finančnih rezultatov. Prepričani so, da bodo strateške naložbe, povečane proizvodne zmogljivosti in razvoj izdelkov z visoko dodano vrednostjo še dodatno okrepili njihovo konkurenčnost.

Letos nadaljujejo z vlaganji v proizvodno učinkovitost, trajnostni razvoj, inovacije in razvoj izdelkov, hkrati pa krepijo oblikovanje in dekoracije stekla. Poleg tega se krepijo na izbranih mednarodnih trgih in nadaljujejo razvoj premijskih embalažnih rešitev z visoko dodano vrednostjo, pravijo.

Iščejo nove sodelavce

Z naložbami se povečujejo tudi kadrovske potrebe. »Z novo pečjo potrebujemo dodatne zaposlene za upravljanje štirih linij. Trenutno delujemo z dvema linijama, eden ključnih omejitvenih dejavnikov pa je razpoložljivost kadrov. Zato aktivno iščemo strokovnjake po širšem evropskem prostoru,« je ob zagonu peči povedal direktor podjetja Christian Fröba, ki steklarno vodi od lanskega julija, po več zamenjavah na čelu družbe.

Poleg tega Steklarna Hrastnik trenutno vodi več kot 300 novih projektov za globalne naročnike iz segmentov žganih pijač, vina, brezalkoholnih pijač in vode, številni med njimi pa že prehajajo v fazo industrializacije in serijske proizvodnje.

Iščejo okrepitve v proizvodnji, vzdrževanju in tehničnih službah, razvoju, kontroli kakovosti in na podpornih funkcijah.

Prenovili tovarno v Srbiji

Prav tako aprila je skupina Vaider v srbskem Paraćinu tudi uradno odprla prenovljeno tovarno Vaider Srpska Fabrika Stakla (SFS), ki jo je prevzela konec leta 2022 in v katero je skupaj s kupnino vložila 100 milijonov evrov. Od tega je šlo približno 60 milijonov evrov za naložbe v opremo, med drugim v eno najmodernejših peči s tremi linijami.

Lani je ta steklarna, ki zaposluje okoli 290 ljudi, ustvarila 27,5 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je precej več kot leta 2024, ko jih je bilo za okoli 16,7 milijona evrov. Čiste izgube je bilo za 6,4 milijona evrov izgube, leto prej okoli sedem milijonov evrov.

Poleg Steklarne Hrastnik in SFS sta v skupini Vaider še matična družba Vaider AG in podjetje Vaider Francija. V svojih proizvodnih obratih skupina letno proizvede približno 150.000 ton izdelkov, pri čemer je specializirana predvsem za izdelavo visokokakovostnih steklenic in kozarcev.