Svetovne dobave upadajo, Hrvati za zdaj niso občutili težav
Direktor Terminala za utekočinjeni zemeljski plin na Krku Ivan Fugaš za letos ne pričakuje težav pri oskrbi, ob tem pa napoveduje tudi povečanje količin, ko bodo končani novi plinovodi.
Medtem ko svetovne dobave LNG upadajo, terminal na Krku obratuje nemoteno. Terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na Krku za zdaj ni občutil motenj, ki jih je povzročila kriza na Bližnjem vzhodu. Direktor terminala Ivan Fugaš je za HTV dejal, da letos ne pričakuje težav pri oskrbi z zemeljskim plinom, po dokončanju novih plinovodov prihodnje leto pa naj bi na trg prišle dodatne količine plina iz terminala v Omišlju.
Po njegovih besedah je od začetka krize na Bližnjem vzhodu približno petina svetovne porabe LNG postala nedostopna svetovnemu trgu, kar vpliva na rast cen zemeljskega plina. Evropa je nekoliko manj prizadeta, saj je pred krizo iz Katarja uvažala med 10 in 12 odstotkov LNG. Na terminalu na Krku teh motenj za zdaj niso občutili.
Ladijski prihodi brez odstopanj
Fugaš je poudaril, da letni razpored prihodov ladij poteka brez odstopanj. Vse napovedane ladje so prispele, njihov tovor je bil uspešno raztovorjen, zato ni motenj ne pri delovanju terminala ne pri oskrbi s plinom.
Terminal je bil tehnično razširjen na letno zmogljivost 6,1 milijarde kubičnih metrov plina, vendar je njegova polna izraba odvisna od nadgradnje plinovodnega omrežja. Pri projektu poleg družbe LNG Hrvatska sodeluje tudi Plinacro, ki mora zgraditi približno 250 kilometrov novih plinovodov.
Po Plinacrovem razvojnem načrtu bodo novi plinovodi okrepili transport plina proti Madžarski in Sloveniji ter omogočili polno izkoriščanje razširjenega terminala. Fugaš pričakuje, da bo po zaključku gradnje, predvidoma v drugem četrtletju prihodnjega leta, na trg prišla dodatna milijarda kubičnih metrov zemeljskega plina.
Sloveniji več zemeljskega plina s Hrvaške
V sredini maja sta družbi Plinovodi in Plinacro podpisali skupno izjavo o povečanju zmogljivosti plinske povezave Rogatec v smeri iz Hrvaške proti Sloveniji. Po zaključku prve faze nadgradnje, predvidoma v sredini letošnjega leta, bo prenosna zmogljivost na povezavi Rogatec povečana na 100 tisoč standardnih kubičnih metrov na uro.
To bo Sloveniji in širši regiji omogočilo bolj zanesljivo in varno oskrbo s plinom ter dostop do dodatnih virov plina, vključno s terminalom za utekočinjeni plin (LNG) na Krku.
Širitev terminala in plinovodne infrastrukture je del širšega načrta za krepitev zanesljivosti oskrbe Hrvaške ter držav srednje in jugovzhodne Evrope.
