Kaj o socialni kapici menijo razvojna podjetja: bodo lažje novačila inženirje?
Socialna kapica je korak v pravo smer, ne pa čudežna rešitev za izzive pri zaposlovanju razvojnih kadrov, pravijo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Povedali so nam tudi, koliko njihovih zaposlenih bi imelo korist od ukrepa, ki so ga nedavno potrdili poslanci nove koalicije.
Slovenska podjetja, ki zaposlujejo visoko usposobljene razvojne kadre, tudi iz tujine, v večini pozdravljajo socialno kapico, s katero interventni zakon nove vlade ukinja plačilo dela socialnih prispevkov za sicer redke zaposlene z mesečnimi plačami nad 7.500 evrov bruto. Toda pri tem opozarjajo, da je pri krepitvi konkurenčnosti potreben celovit pristop, nekatera podjetja pa opozarjajo, da bo treba zapolniti ustvarjen primanjkljaj v državni blagajni ali da bi morala biti kapica postavljena nižje.
Med slednjimi je kranjski izdelovalec elektronskih števcev Iskraemeco, kjer socialno kapico sicer vidijo kot “dobrodošel ukrep,” a pravijo, da “v praksi ne prinaša želenih učinkov za širši krog strokovnjakov.”
“Plače večine inženirjev v Sloveniji namreč ne dosegajo praga, pri katerem bi lahko izkoristili ugodnosti te kapice, zato ostajajo v celoti obremenjene z davki in prispevki. Da bi ukrep zajel več visokokvalificiranih kadrov in imel večji učinek na konkurenčnost slovenskega poslovnega okolja, bi bilo smiselno prag postaviti nižje,” so dejali.
Za postavitev socialne kapice pri šest tisoč evrov bruto do leta 2030 se zavzema tudi Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). To bi plačilo prispevkov namesto trenutnim 1,3 odstotka zaposlenim v Sloveniji oprostilo slabim trem odstotkom najbolje plačanim zaposlenim. V koalicijski pogodbi nove vlade piše, da naj bi uvedli razvojno kapico v višini 2,5-kratnika do trikratnika povprečne plače, kar bi bilo med 6.500 in 7.800 evri. Po drugi strani sindikati in nova opozicija nasprotujejo ukrepu in opozarjajo, da gre za rušenje načela solidarnosti socialne države, v skladu s katerim tisti, ki zaslužijo več, tudi več prispevajo v zdravstveno, pokojninsko in invalidsko blagajno.
Pri tem poudarimo, da ukrep socialne kapice še ni uveljavljen. Interventni zakon je sicer sprejet, a so sindikati zahtevali ustavno presojo (ne)dopustnosti referenduma. Odločitev sodišča naj bi bila znana julija, je ta teden poročalo Delo.
Da je meja postavljena visoko, se je v intervjuju za N1 strinjal tudi Jernej Vrtovec, novi minister za infrastrukturo in energetiko ter šef NSi, ki je dolga leta močno zagovarjala uvedbo kapice in je bila ena od predlagateljic interventnega zakona. “Že to, da jo imamo (kapico, op. a.) zdaj v zakonu, je velik uspeh, res pa je meja 7.500 bruto visoka. Kot veste, pa smo interventni zakon pripravljali v času, ko koalicija še ni bila oblikovana, tako da bo zdaj vse to pregledal minister za finance in verjamem, da se bo na te pobude pozitivno odzval,” je dejal.
Kaj je sploh cilj ukrepa?
“Naj odločevalci povejo, kaj dejansko želijo doseči s tem ukrepom,” je za Forbes Slovenija dejal glavni izvršni direktor Cosylaba Mark Pleško, ki pravi, da je v javnosti veliko nasprotujočih si trditev glede namena socialne kapice. Ali z njo želimo davčno razbremeniti podjetja in plače zaposlenih, dvigniti plače menedžerjem, dvigniti plače slovenskim inženirjem in jih tako zadržati doma, ali olajšati novačenje vrhunskih strokovnjakov iz tujine, se sprašuje.
Cosylab, ki se ukvarja z razvojem izdelkov v tehnološko naprednih sektorjih jedrske fuzije in radioterapije za zdravljenje raka, si želi predvsem privabljati vrhunske strokovnjake iz tujine na nišnih področjih, pove Pleško, saj v Sloveniji teh kadrov ni moč najti. “Potrebujemo strokovnjake, tako inženirje kot strokovnjake za marketing in prodajo, z 20 leti izkušenj iz teh nišnih področij.”
Če je cilj socialne kapice privabljanje takšnih tujih strokovnjakov, potem ni postavljena previsoko, saj imajo ti kadri v ZDA in nekaterih evropskih državah precej višje plače od 7.500 evrov mesečno. Če pa je cilj zadržati doma slovenske inženirje, bi kapica morda morala biti postavljena nižje, saj mnogi domači inženirji nimajo tako visokih plač, meni direktor Cosylaba, ki je bil na lanskem kongresu podjetništva izbran za podjetnika leta.
Pri Cosylab imajo trije odstotki zaposlenih plače nad 7.500 evri bruto, še pove Pleško. Pri okrog 250 zaposlenih bi to pomenilo sedem ali osem ljudi, ki bi jim socialna kapica zmanjšala višino prispevkov.
Z izzivi pri privabljanju tujih visokokvalificiranih strokovnjakov v Slovenijo se soočajo tudi pri Iskraemeco, kar je po njihovih besedah “predvsem zaradi davčnih bremen in pomanjkanja ustrezne podporne infrastrukture, kot so kakovostna najemniška stanovanja ter širša mreža tujejezičnih šol.”
Več sto kadrov v farmaciji
Ena izmed največjih panog pri nas, ki zaposluje veliko razvojnih inženirjev, je farmacija. V podjetjih Krka, Novartis in Lek (del skupine Sandoz), ki v Sloveniji skupaj zaposlujejo okrog 15 tisoč ljudi, je več sto zaposlenih, ki bi se jim v primeru uveljavitve kapice zmanjšali prispevki.
Pri Novartisu ima plačo nad 7.500 evri okrog pet odstotkov od 4.300 zaposlenih, kar bi pomenilo okrog 215 ljudi, ki bi bili oproščeni plačila dela prispevkov.
Lek ocenjuje, “da bi se ukrep lahko nanašal na približno 10 odstotkov naših sodelavcev na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo in odgovornostjo, vključno s specializiranimi, vodstvenimi in ekspertnimi vlogami. Pri tem ne gre zgolj za razvojne kadre, temveč širši nabor ključnih funkcij v podjetju.” Ob približno tri tisoč zaposlenih bi to pomenilo okrog 300 ljudi.
Krka, ki v Sloveniji zaposluje okrog 7.700 ljudi, je sporočila le, da je takšnih kadrov pri njih “nekaj sto”.
Celovit pristop h konkurenčnosti
Tri največja farmacevtska podjetja pri nas pozdravljajo ukrep, a pravijo, da mora biti pristop k davčni razbremenitvi in krepitvi konkurenčnosti celovit. Novartis in Lek pričakujeta pozitiven vpliv na privabljanje razvojnih kadrov.
Pri Novartisu verjamejo, da bo socialna kapica prispevala k večji privlačnosti zaposlitve visoko usposobljenih kadrov. “A to je le del celovite davčne politike, ki lahko razbremeni gospodarstvo: premišljeno oblikovana davčna politika predstavlja enega od ključnih gradnikov okolja, ki spodbuja dolgoročne investicije v gospodarstvu in krepi mednarodno konkurenčnost. Bistveno je, da so vsi ukrepi del celovitega in uravnoteženega pristopa, ki zasleduje tako gospodarski razvoj kot tudi širše družbene cilje,” menijo v švicarskem farmacevtu.
Tudi pri Leku pravijo, da lahko socialna kapica “prispeva k večji privlačnosti delovnega okolja za profile z visoko dodano vrednostjo, tako domače kot tuje, saj davčna obremenitev predstavlja enega ključnih dejavnikov pri odločitvah o zaposlitvi.”
Obenem pa prav tako poudarjajo celovit pristop in usklajeno kombinacijo več ukrepov. “Poleg davčne politike so pomembni stabilno in predvidljivo poslovno okolje, kakovosten izobraževalni sistem, tesnejše povezovanje z gospodarstvom ter učinkoviti postopki zaposlovanja visoko usposobljenih tujcev. Ključno vlogo imajo tudi nadaljnje spodbude za raziskave, razvoj in inovacije,” so dejali.
Krka uvedbo socialne kapice vidi kot smiselno z vidika zmanjševanja stroškov dela in s tem povečanja konkurenčnosti. Opozarjajo pa, da “bo istočasno treba sprejeti še vrsto drugih ukrepov in zagotoviti druge finančne vire, ki bodo ustrezno zapolnili finančni primanjkljaj v zdravstveni in pokojninski blagajni.”
Komu koristi socialna kapica
Socialna oziroma razvojna kapica je davčni ukrep, ki bi zaposlenim s plačami nad 7.500 evrov bruto na mesec oprostil plačilo socialnih prispevkov – torej pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja – za vsak zaslužen evro nad tem zneskom. Če uporabimo najbolj pogosto navajan primer, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je lani zaslužil v povprečju več kot 63 tisoč evrov bruto na mesec (fiksni del brez variabile), za okrog 56 tisoč evrov mesečnih prejemkov ne bi plačal prispevkov.
Plačo nad 7.500 evri v Sloveniji prejema približno 1,3 odstotka vseh zaposlenih, po podatkih Sursa, medtem ko ZZZS navaja, da gre potencialno za 13.750 upravičencev v javnem in zasebnem sektorju. Nasprotniki ukrepa, od sindikatov do nove opozicije, zato opozarjajo, da koristi le odstotku najbogatejših na račun preostalih 99 odstotkov. Opozicija je interventni zakon poimenovala zakon za bogate, sindikati pa so socialno kapico preimenovali v menedžerski pokrov.
Po drugi strani zagovorniki ukrepa, med njimi predstavniki gospodarstva in vladajoče koalicije, pravijo, da je socialna kapica nujna za izboljšanje konkurenčnosti in razvoj slovenskega gospodarstva, saj da bo z ugodnejšo davčno obravnavo in razbremenitvijo plač olajšano zaposlovanje in zadrževanje visokoizobraženih kadrov, kot so inženirji in drugi razvojni kadri.
Oba tabora pravita, da bodo prilivi v zdravstveno in pokojninsko blagajno zaradi socialne kapice nižji. Predlagatelji interventnega zakona so navedli, da naj bi se prilivi v javne blagajne zmanjšali za dobrih 55 milijonov evrov. Toda Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ocenjuje, da bi se samo v zdravstveno blagajno zaradi socialne kapice steklo okrog 96 milijonov evrov manj. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je ocenil samo učinke celotnega interventnega zakona in zaradi njega pričakuje več kot 640 milijonov evrov manj na leto.
